Ubogo
je Dobro, v trpljenje zaide,
ko Slabo
ga stisne za vrat,
na
svetu v prevladi sebične so gnide,
pa ni
mu, ne, ni, zmagovat!
Kar
dobrega delal sem, zdaj obžalujem,
bi bolje
bilo, ko bi vstran dal roké,
v
zahvalo minevam potolčen, samujem,
le v
prazno vsakdanje mi čas pridno gre!
Ne, ne
bi spet, znova, dovolj je spoznanja,
dovolj mi
laži, in dovolj mi prevar,
preredki
so vredni, sred' občega sranja,
preredki,
da zanje ti sme biti mar!
Ni komentarjev:
Objavite komentar