Ne pomagajo vsi sveti…

Vsi sveti,

z vseh nebes vzeti,

še z bogom vred, ki slamo mlati,

za rep ne zmorejo prijeti

hudiča, ko povprek se klati

in vsepovsod hiti živeti…

 

Številne vzel si je podobe,

vesel takrat, ko gre narobe,

kar s pametjo mu zlahka hodi,

ker je nezmožna doumeti,

da s svojim silnim trudom blodi

v svoj večen vzeti in požreti…

 

Ne, ne pomagajo vsi sveti,

jim le v besedah je blesteti,

in bog požrešnosti zgolj šala,

le strah, ki iz daljave kliče,

a lakota bi zdaj jemala,

ker ji drugače ne pritiče…

 

Ne, nič, prav nič tu ne pomaga,

ni uma, da krotil bi vraga,

in palica je šla v pozabo,

in lažni so prav vsi patroni,

in sploh morali ni za v rabo…

pač, tam, kjer vladajo nagoni!