… za
tiste, ki je niso zmožni živeti? Ni, vsekakor da ni, nasprotno, preraste v
lastno nasprotje, v NEsvobodo. Pojasnim, resda z »živalskim primerom«, a nič ne
de, skušaj pojasnilo prenesti v t. im. »človeški svet«.
Predstavljaj
si živalski vrt. Ima zunanjo ogrado, notranjost pa je razmejena z notranjimi
ogradami, ki vrste, sobivanja nezmožne, ločujejo v njih lastno dobro.
So
ogrožene samo rastlinojede živali, ker bi jih mesojede požrle?
NE,
ogrožene so VSE, rastlinojede NEPOSREDNO, mesojede POSREDNO, a ogrožene so VSE.
Poglej…
Recimo,
da bi živalski vrt še vedno ostal »skupno bivališče« vseh živali, ki v njem
bivajo (pomeni, da bi ZUNANJI zidovi = meje) ostali nedotaknjeni… in bi, da bi
živali imele več svobode, odstranili samo notranje ograde. Normalno, levi,
tigri, volkovi, medvedi… in še mnogi drugi plenilci, bi – planili na gostijo.
In bi se gostili, gostili, lepo živeli, vendar – samo do takrat, dokler ne bi
bila še zadnja žival, v podobi njih hrane, na krožniku. Kasneje…
Kasneje
bi preostale, mesojede torej, lakota prisilila, da bi se začeli pobijati med
seboj, se hraniti drug z drugim. In tudi to bi nekaj časa zadoščalo, za tiste
močnejše, ampak… število ( = količina hrane) bi se manjšalo, lakota pa bi še
vedno ostala. In bi takšna svoboda trajala natanko toliko časa, dokler zadnja
(preživela) žival ne bi požrla predzadnje. In kasneje, zaradi lakote, tudi sama
poginila.
Da,
zaradi tega so v živalskem vrtu živali ločene, za ogradami, in oskrbniki
skrbijo zanje, ker oskrbniki vedo tisti »kako in kaj«. In povsem enako načelo
velja za t. im. »človeški svet«: če nisi zmožen, česarkoli, potem tega ne
počni. In – če nisi zmožen samega sebe brzdati, in če tega ne zmorejo tudi vsi
krog tebe, potem ostajata le dve možnosti. Prva, svobodna, ki se izkaže v
medsebojnem žretju, druga, z omejeno svobodo, ki se izkaže v tem, da je tvoja
svoboda omejena, a vsaj lahko (pre)živiš!
Ni komentarjev:
Objavite komentar