Pravijo, da "trava" (marihuana) ne zasvoji...

Dokaj poenostavljeno stališče, zaradi tega toliko bolj nevarno.

Temeljna težava, temeljno objektivno stanje, ki odloča o poseganju po drogah, je v ne/zmožnosti po tem, da bi samemu sebi (brez vseh zunanjih pripomočkov, zgolj na temelju vsebin, iz katerih si - ali pa nisi - sestavljen) tvoril zadovoljstvo. V kolikor premoreš te (takšne) vsebine, potem drog ne potrebuješ, v kolikor pa droge potrebuješ, za doseganje zadovoljstva, potem si prazen, po vprašanju omenjenih vsebin ( = tvornosti).

Res je, zadovoljstvo je sila pomemben dejavnik slehernega življenja. Tako, kot nezadovoljstvo “pobija” (ko si neprijetno razpoložen, “slabovoljen”, se ti ne da niti živeti), tako zadovoljstvo poraja energijo, potrebno za živetje. In je težava v tem, da bolj kot si NEzmožen soočati se z realnimi težavami, iz katerih je sestavljen svet, torej tudi posamično življenje, bolj potrebuješ tisti “nekaj”, s katerim boš skušal samemu sebi (in v pomanjkanju lastne tvornosti) polepšati dan, si “vliti moči” za soočanje z življenjem.

Če zapišem še na drugačen način: v kolikor si razumsko zasnovan, potem premoreš tvornost, premoreš zmožnost abstraktnega mišljenja, premoreš zmožnost ustvarjanja lastnega zadovoljstva. V kolikor si nagonsko zasnovan, vse našteto odpade, potrebuješ nadomestke, s katerimi boš (vsaj deloma) izničil učinke lastne nezmožnosti. Ti nadomestki so lahko sila preprosti (gledanje TV programa, vsakodnevno čiščenje stanovanja, imetje dobrega avtomobila...), a je njih temeljna težava v tem, da lahko le (začasno) mašijo nezadovoljstvo, ne zmorejo pa odpraviti vzroka njegovega porajanja (torej nezmožnosti nezadovoljnega bitja). In med te nadomestke sodi tudi droga (ničesar, na prvi pogled, ti ni treba storiti, vzameš drogo in “zadovoljstvo” je tu, čeprav...).

Takšno “zadovoljstvo”, doseženo na temelju droge (četudi “samo” marihuane), ima sledeče napake:

1. drogo je potrebno plačati, obenem ni “poceni”, pomeni, da moraš del svojega življenja nameniti temu, da zaslužiš za drogo (ali pa, ko postaneš tega nezmožen, začneš krasti);

2. droga omogoča le trenutno “zadovoljstvo”, in le-to (stanje “blaženosti”) mine v trenutku, v katerem mine delovanje droge. Vendar z drogo NE moreš odpraviti vzrokov NEzadovoljstva, pomeni, da se s samim seboj znova srečaš takrat, ko učinek droge popusti;

3. tudi takrat, kadar ne gre za neposredno zasvajanje (z, denimo, “travo”), pride do zasvojenosti, na posreden način, in ne zaradi same trave. Pride do zasvojenosti zaradi ugodja, ki si ga doživel z uporabo mamila, in ker to (takšno) ugodje sčasoma postane nekaj povsem običajnega, je tudi njegovo delovanje (njegov učinek) sčasoma povsem običajen ter - premajhen! Glede na to, da težave, s katerimi se soočaš, in nezmožnost razreševanja teh težav, objektivno ne doživijo spremembe, ostanejo povsem enake, se ti izkaže potreba po novem, neobičajnem, ne premajhnem zadovoljstvu, pa... večina tistih poti, ki se začnejo “samo” z marihuano, konča v “trdih drogah”.

Podobno, kot z alkoholom: začne se z majhnimi količinami (opitosti), nato se želja po “ugodju” začne pojavljati pogosteje, s tem tudi opitost, in s tem - alkoholizem.

Za zaključek: v kolikor si razumsko zasnovan, zmoreš obvladovati (nadzorovati) lastno početje (pomeni tudi načine, njih vsebine in pogostnosti doseganja ugodja), pomeni, da zmoreš sam odločati o tem, ali boš, ali pa ne, postal npr. alkoholik. V kolikor si nagonsko zasnovan, takrat pa se raje izogibaj vseh pripomočkov (za tvorjenje “zadovoljstva”), ki zmorejo (bodisi posredno, bodisi neposredno) voditi v zasvojenost, kajti v takem primeru tebe nadzorujejo (usmerjajo, obvladujejo) taisti pripomočki (oziroma “zadovoljstvo”, katero, bojda, porajajo), medtem ko ti, povsem nagonsko, zgolj - slediš zastavljeni poti!