Trditve NISO dokaz(i)!

VES nerazumsko izkazujoč se svet (tako tisti večinski, ki je objektivno NErazumski, ker je naravno zasnovan v podobi nagonskosti, kakor tudi tisti delček sicer razumsko zasnovanih, a s strani okolja delno ali v celoti psihično okvarjenih) svoje trditve, »znanja«, prepričanja… »dokazuje« v podobi – trditev, »znanj«, prepričanj (tako lastnih, kakor tudi in zlasti tujih, katere/a izkazuje v podobi navedkov). Pomeni, da z istimi besedami, ki naj bi veljale, »dokazuje« - veljavo istih besed! Pomeni…

Pomeni, kot prvo, da je vse kar (in kakor) »misli«, prav. In pomeni, da je prav še toliko bolj, ker večinski nagonski svet PRAVILOMA na povsem enak način zaznava in ugotavlja. Pomeni, da je pravilno – mnenje večine! Ampak…

Do nerodnih zadevščin prihaja ob vedenju, da je večina VSELEJ nasprotovala ugotovitvam manjšinskega dela, torej ugotovitvam posameznikov, kateri so razkrivali »skrivnosti sveta«, potemtakem je imela večina vselej prav, medtem ko je NEprav posameznikov privedel do novih spoznanj?!

Edino pravilno (dopustno) dokazovanje je dokazovanje v podobi argumentiranih DEJSTEV, dokazljivih in neovrgljivih v »naravnem svetu«, ali pa, da bo lažje razumljivo, v »življenju«. Šele takrat namreč, ko je moč znanje dokazati v praksi, šele takrat iz neke teoretične možnosti zapopade obliko dejanskega znanja. Pa…

Glede na to, da ima nagonski svet VSELEJ prav, glede na to, da VSELEJ vse ve… in glede na to, da je malodane v absolutni večini (napram prej omenjenim posameznikom), kako, za vraga, Svet povsem NEprav poteka, ko pa je ja moč, volja, vpliv večine krepko izrazitejši (večji) od vpliva posamičnosti?!