Ta svet
je termitnjak,
na njem
pa skoraj vsak
pogoltno
goltajoče, lačne je narave,
prvo
pravilo je
»kar
vidi, to požre«,
saj rit
pomembnejša zadeva je od glave…
Veselo
se živi,
ko
slina se cedi,
in ko
zobovje pridno melje za črevesa,
kar
vidi, to požre,
veselje
v usta gre,
in
produktivnost skozi rit povsod se stresa…
Kdor
nima te moči,
da čase
tvoril bi,
ta
prizadevno zmore jih samo požreti,
v
nezmožnost je spočet,
spodjeda
sebi svet,
saj
niti iskrica v betici mu ne sveti…
In
melje, zmelje vse,
kar v
lakoto mu gre,
v
pomanjkanju pa izven sebe krivce išče,
ne zna
seštevat vkup,
za to
preveč je tup,
narava
mu je temo dala pod lasišče…
Med
termiti,
med
termiti,
med
termiti v žretju se prav vse odvija,
med
termiti,
med
termiti,
med
termiti je življenje zgolj norija…
Ni komentarjev:
Objavite komentar