Da, zapisek (znova) posvečam tistemu občemu
svet-je-takšen-kakršnega-vidim, bolje - posvečam ga dokazovanju tega, da je
svet POPOLNOMA DRUGAČEN od tistega, kar vidiš. In za pomoč pri tem dokazovanju
uporabim sliko...
Dobro (po)glej, to sliko, konkretno: poglej poslikavo
roke, ki je TOZADEVNO naslikana pred naslikanim telesom (potemtakem NAJ bi ta
naslikana roka bila PRED naslikanim telesom, potemtakem NAJ bi slika imela VSE
TRI dimenzije, širino, višino in GLOBINO), potemtakem - glede na to, da VIDIŠ
(naslikano) roko, ki leži pred (naslikanim) telesom, pomeni, da VIDIŠ VSE TRI
DIMENZIJE (vidiš trodimenzionalno), čeprav...
Čeprav je vse, kar na sliki vidiš, na enem in istem
platnu naslikano, in je to platno moč le v širino in višino meriti (zaznavati)
- potemtakem slika NE sega v prostor, NIMA neke svoje globine, pač pa ti zgolj
uporaba različnih barvnih odtenkov pričara videz trodimenzionalnosti, oziroma
drugače - čeprav vidiš, da nekaj JE trodimenzionalno, tega
trodimenzionalnega (na sliki) zares NI!
In popolnoma isto načelo (pravilo) velja za vsa ostala
ugotavljanja: to, kar “tvoje” oči vidijo, to je KREPKO PREMALO za to, da bi
videno tudi zares razumel, da bi o njem zares vedel, pač pa... “veš” le tako,
kot si zmožen videti, in vsi “veste” svojim zmožnostim primerno = NAPAČNO in
drugače drug od drugega, pa čeprav ene in iste slike gledate! Tako da...
Resnične so “tvoje” BLODNJE o svetu (obstajajo, te
blodnje, v “tvojih” razumevanja NEZMOŽNIH možganih), vendar so te blodnje daleč
stran od objektivnih stanj, od dejstev, od resnice!
Ni komentarjev:
Objavite komentar