Omejitve kot SAMOUMEVNOST Narave in Razuma (ŽIVELE OMEJITVE!)

Uvodoma: za razliko od občestva znam uporabljati velike začetnice, pa naj te ne (z)moti to, da (takrat, kadar je tako potrebno) besede Narava, Razum in Človek zapišem na izpričan način, takrat, pač, kadar…

… govorim o Naravi kot ustroju vsega obstoječega… govorim o Razumu kot čisti logiki… govorim o Človeku kot konkretni vrsti, sestavljeni iz razumskih bitij.

Vse te tri stvari namreč obstajajo same po sebi, imajo svoje značilnosti (potemtakem jih je moč tudi opredeliti, s pomočjo pravil oz. definicij), potemtakem jih je moč obravnavati kot posamičnosti (en sam ustroj, en sam način izkazovanja, ena sama vrsta).

Poglejmo, za hec, kaj je tista vsebina, ki je edina POPOLNOMA SKLADNA z Naravo.

V kolikor dopuščaš dejstvo, da se vse, kar se odvija v okvirih Narave, odvija v okvirih popolne (čiste) logike, znotraj katere ima VSAK VZROK neko (že v naprej) poznano posledico, potem te ne bi smelo motiti, če to trditev matematično zapišem takole:

Narava = Logika

Zdaj pa takole: kakšen moraš biti takrat, da zmoreš ZARES razumeti (prepoznati, ugotoviti) nekaj, kar se izven tebe nahaja, dogaja? V prvi vrsti MORAŠ poznati tiste vsebine, katere naj bi razumeval, kajti – če jih ne poznaš, potem jih tudi razumeti ne moreš.

Vse, kar poznaš, se nahaja ZNOTRAJ tebe, potemtakem to vse-kar-poznaš predstavlja sestavo tebe samega. Potemtakem si, v bistvu, ta vse-kar-poznaš ti sam!

Ko bi taisto zapisal malo drugače, potem bi takole: vsi tisti, ki odkrivajo zakonitosti Narave ( = načine, na katere Narava »razmišlja« in deluje), morajo imeti popolnoma ENAKO ZMOŽNOST DOJEMANJA ( = mišljenja), kakršno ima Narava (kakopak, zavedam se, da Narava NE misli, a se zavedam tudi tega, da pa je ustrojena povsem domišljeno, v svoji popolnosti), potemtakem bi se dalo to zapisati, spet matematično, na sledeč način:

Narava = Logika

Logika = Razum

Razum = Narava

Da, tako, kot sem zapisal nekoliko nazaj, Razum je EDINA popolna skladnost z Naravo! Vse ostalo…

Vse ostalo, vse ostale posamičnosti ( = ves NAGONSKI svet), in njih načini izkazovanja, pa (krepko) odstopajo od same zasnovanosti Narave, zaradi česar to vse-ostalo POTREBUJE OMEJITVE! In te omejitve obstajajo, od nekdaj (in bodo obstajale v nedogled), in obstajajo v podobi NUJNOSTI (brez teh omejitev Narava NE BI ZMOGLA obstajati, NE BI ZMOGLA preživeti)! Čemu?

Preprosto: vse, kar obstaja, obstaja v omejenih obsegih (količinah) in več, kot nečesa je, NE moreš ne imeti, ne požreti, popiti, si prilastiti.

Razum se tega preprostega dejstva zaveda (zato je zmožen misliti-na-jutri), dočim za vsa nagonska bitja velja tisti nažri-se-dokler-je(za žreti), potemtakem zanje velja, da NE-mislijo-na-jutri!

Prav zaradi teh omejitev se Narava izkazuje s podobami, ki so si med seboj protislovne, nasprotujoče si, s podobami, ki govorijo o NEHARMONIČNI Naravi, obenem pa govorijo o njeni domišljeni popolnosti, kajti – tako, kot se Razum zmore obvladovati (brzdati lastne interese oz. potrebe), tako se zmore obvladovati tudi Narava, in to (samo)obvladovanje izkazuje izključno zaradi dejstva, ki govori o (količinski, prostorski, časovni) omejenosti vsega! Zaradi tistega ne-morem-imeti-več-od-tistega-kar-obstaja.

Povsem banalen primer.

Ko bi Narava ustvarila zgolj rastlinojede živali, potem bi prišlo do sledečega stanja: dokler bi bilo hrane v izobilju, dotlej bi živali nemoteno sitile lastno lakoto, in bi žrle vse po vrsti. Ker bi bile site, posledično pri moči, bi se povsem ustrezno odzivale na stanje hrane-je-več-kot-dovolj, in bi se razmnoževale v nedogled (če ne verjameš: za volkove, na primer, je že dokazano, da svoj razplod prilagajajo neposredno količini-hrane na njihovem teritoriju, pa takrat, kadar je hrane v pomanjkanju, takrat krdelo obstane pri osnovnem številu posamičnosti… in ne bo imelo mladičev vse do tedaj, dokler se razmere, glede hrane, ne izboljšajo, torej so lahko brez mladičev tudi nekaj let! In obratno: kadar je dovolj hrane, takrat imajo vsako leto legla).

Ko bi se rastlinojede živali razmnoževale v nedogled, potem bi naraščalo njih število, potem bi, slej ko prej, prišlo do tega, da bi število rastlinojedih PRERASLO DEJANSKE ZMOŽNOSTI (NA)HRANJENJA! Kopno je omejeno, plodna prst je omejena, potemtakem so omejene tudi količine trave (in ostalega rastja, s katerim se rastlinojede živali hranijo). In takrat, ko bi prišlo do takšnega NEravnovesja, takrat bi, preprosto, za nobeno posamičnost ne bilo (dovolj) hrane, vse (posamičnosti in vrste) bi slabele in poginjale zaradi sestradanosti!

Včeraj sem gledal nek dokumentaren film o (nekem) tropskem otoku… nekoč je bil bujno obraščen, zelenje je dobesedno kipelo, potem pa je ta otok postal naseljeno, in prišleki so s seboj pripeljali koze, in niso (zaradi želje, da sebi zagotovijo obilje hrane) skrbeli za to, da bi omejevali število teh koz, pa – posledica takšnega NEnadzorovanega naraščanja števila koz je v tem, da se danes dobršen del tega otoka izkazuje v podobah povsem »gole« zemlje (tudi ena sama travna bil na določenih področjih ne raste), v podobah torej, v katerih prihaja (zaradi vetra in vode, ter s pomočjo izsušenosti prsti) do erozije (do odnašanja prsti), posledično do krušenja celih področij, posledično do – manjšanja otoka!

Niso mislili-na-jutri, ti priseljenci, zato danes ugotavljajo, da imajo vse manj tal pod svojimi nogami! Obenem pa - tudi danes se NE zavedajo (svojega) jutri, kajti - ko bi se zavedali, potem bi ta opustela področja ozeleneli (posadili grmovje, drevje, posejali travo...)!

Zaradi v predprejšnjem odstavku zapisanega, je Narava izmislila plenilce, torej podobe živetja, katerih temeljni namen je v tem, da – nadzirajo ( = OMEJUJEJO) količine (števila) rastlinojedih živali. In je izmislila (ta Narava) tudi »formulo«, po kateri se število-plenilcev prilagaja številu rastlinojedih, pa – številčnejše kot so rastlinojede črede, številčnejši so tudi plenilci (in obratno, seveda).

Če se strinjaš s predhodno zapisanim, če se strinjaš, potemtakem, s trditvijo, da Narava pozna (in izvaja) omejitve, potem se moraš strinjati tudi s tem, da pravice kot take v Naravi obstajajo samo kot nekaj načelnega, da sploh NISO samoumevnost, oziroma drugače – v Naravi so pravice NEPOSREDNO ODVISNE od ZMOŽNOSTI posamičnosti, pa bolj kot je neka posamičnost zmožna (sposobna), večje pravice ima! Čemu?

Preprosto: Narava skrbi za lasten obstoj, in skrbi na način »dobrega gospodarja«, zaradi česar, tako, kot to počne nek kmet, izbira boljše posamičnosti (bolj zdrave, bolj močne, bolj spretne) in prek njih bolj-zdravih-bolj-močnih-bolj-spretnih genov izkazuje RAZVOJ (potomstvo močnih, zdravih je močnejše in bolj zdravo kot potomstvo nemočnih in nezdravih)!

Dejstvo: NI nagonskega bitja (torej tudi NI človejaka), ki bi zmoglo samo sebe brzdati, ki bi zmoglo lastne apetite (pričakovanja, želje, zahteve) omejevati (jih izkazovati v skladnosti z LASTNIMI zmožnostmi, in v skladnosti z objektivnim dejstvom, da je vse omejeno, da potemtakem ne obstaja stanje imeti-več-od-obstoječega, da potemtakem NE obstaja tudi stanje, v katerem bi vsi-imeli-vse… takšno stanje namreč terja ZMOŽNOST DELITVE, nagonska bitja pa NE delijo, pač pa najprej ZASE /po/skrbijo, in zmorejo šele /morebiten/ presežek nekim drugim prepustiti), zaradi česar Narava taisto nagonskost omejuje v podobah boja za obstanek, torej v podobah, v katerih si zmožnejši lahko (in sme) »privoščiti« več, kot je dovoljeno »privoščiti si« ostalim!

Prenesi zapisano v svet dvonožnosti, pomisli, ob tem, na obča »prizadevanja« po neomejeni »svobodi« (takšnega stanja NIKJER NI, sploh NE zmore obstajati!), pomisli na odnos do hitrostnih omejitev (v prometu), pomisli na radijska opozorila o prisotnosti »radarjev« (le-ti NISO postavljeni zaradi tega, da bi v nekem danem trenutku zagotovili zmanjšanje hitrosti, da bi nekdo počasneje vozil zgolj zaradi tega, da ne bi bil kaznovan, pač pa so postavljeni zato, DA prehitro vozeče KAZNUJEJO, da jih s tem naučijo UPOŠTEVATI PREDPISE = OMEJITVE… nagonski dosežejo določene učne uspehe izključno takrat, kadar so zadostikrat »udarjeni po žepu«, kadar jim zavedanje posledic njih nepravilnega početja povzroči trajen strah pred taistimi posledicami!), pomisli na modna izkazovanja, na ves tisti on-ima-tudi-jaz-moram-imeti… pa boš zlahka ugotovil, da gre za stanja, ki so popolnoma identična tistim, s katerimi se izkazuje ves svet uradno ugotovljenih živali, in boš tudi lažje razumel to, čemu tudi v svetu dvonožnih spretnejši, hitrejši, močnejši dospevajo do tistega imeti-več-od-ostalih, in dospevajo izključno v podobah boja za obstanek, v podobah nagonskega, živalskega izkazovanja (in daleč stran od pravil Razuma, etičnosti)!

Žal, a tam, kjer samih sebe niso zmožni brzdati, tam MORA obstajati nekdo (nekaj), kar brzda! In, žal, svet dvonožnih ni prav nič drugega, kot »civilizirana« džungla, kot skup posamičnosti, ki želijo (bojda) tisti nazaj-k-naravi, ob čemer se sploh ne zavedajo tega, da – se ne zmorejo izkazovati bolj živalsko (nagonsko), kot se izkazujejo že itak (in vedno)!

Živele omejitve! Dokler bodo vsaj malo pri močeh, do tedaj je še moč upati (četudi zgrešeno) v to, da vseh dosežkov ne bo prerasla trava, ali pa jih prekril pesek!