Uvodoma:
v naslovu sem namenoma uporabil termin »živalskost«, in ne termina »nagonskost«
ali »NErazumskost«, in sem to naredil iz dveh temeljnih razlogov.
Prvi je
ta, ker je nagonska zasnovanost značilnost živalskega sveta (in rastlinskega
tudi), oziroma, z drugimi besedami, ker že samo dejstvo, ki govori o
nagonski zasnovanosti določene posamičnost govori izključno o tem, da ta
posamičnost sodi (bodisi) v svet živali (bodisi v svet rastlin).
Drug
razlog pa je v tem, da sem že (krepko) prevečkrat slišal, s strani nagonsko
zasnovanih, o tem, da je verovanje (v »boga«, kakopak) edina razlika med
živaljo in človekom (le kako bi nagonska bitja prepoznavala pomen razuma, ko pa
le-tega ne premorejo, ga, potemtakem sploh ne poznajo, o njem ne vedo – razum si
predstavljajo v podobi »hladne preračunljivosti«, v podobi nekega brezčustvenega
stanja, kar pa je popolno nasprotje resnice!), dočim sem pri razumsko
zasnovanih (a psihično okvarjenih) poslušal, da sta dve vsebini, razum in
verovanje, tisti, ki človeka kot drugačnega od živali opredeljujejo.
Naslednje:
tudi med razumsko zasnovanimi je
ABSOLUTNA VEČINA psihično okvarjena! Kako ne bi bila, ko pa vsi rastemo
v enem in istem, nagonskem okolju, in ko so malodane vsi primorani odraščati v
svetu verovanja (potemtakem so tudi ti razumsko zasnovani že od malega
dresirani v verovanje)?! In, mimogrede – biti psihično okvarjen še ne pomeni
tistega »biti nor« (»biti nor« je ekstremno stanje psihične/umske okvarjenosti,
je stanje popolne neprištevnosti = stanje popolnega nezavedanja
realnega), pač pa gre pri gromozanski večini psihičnih okvarjenosti (razumsko
zasnovanih bitij) »le« za stanje, v okviru katerega se ta bitja niso zmožna
razumsko izkazovati ( = niso zmožna ugotavljati /preprostih/ dejstev,
potemtakem tudi niso zmožna razumevati… pač pa »ugotavljajo« in »razumevajo« natanko tako, kot »ugotavlja« in »razumeva«
nagonska večina, na temelju videnega, na temelju čutnega zaznavanja, na
temelju posledic in ne vzrokov taistih posledic!).
Kar pa
zadeva obče psihično stanje, tu pa, brez slehernega zadržka, zapišem, da znotraj
»civiliziranega sveta« NE obstaja ena sama (nagonsko zasnovana) posamičnost, ki
bi bila psihično neokvarjena (ne da se biti normalen = okoliščinam ustrezen
takrat, kadar živiš v NEsvojem okolju!).
In še
sledeče: pomisli na včerajšnji zapis (O »odpravljenem« suženjstvu), in zlasti
imej pred očmi besede, ki govorijo o tem, da so principi tisti dejavniki, ki
določene (katerekoli in vsako) vsebine opredeljujejo, in upoštevaj te
besede tudi takrat, ko o verovanju zapisujem, kajti – sploh NI pomembno to, v
kaj/koga veruješ (že med v-boga-verujočimi so številne razlike), pač pa je pomemben sam način izkazovanja, potemtakem
verovanje kot tako!
Težko
si je predstavljati določena stanja (nagonska bitja pa sploh niso zmožna do
takšnega predstavljanja dospeti!), takrat, kadar zadev NE poznaš, in si obsojen
na to, da verjameš (ali pa ne) slišanemu (torej nekomu drugemu). Priznam, tudi
sam bi imel, utemeljeno domnevam, določene težave s takšnim predstavljanjem (z
dopuščanjem verodostojnosti teh predstav), ko ne bi osebno (izkustveno)
ugotavljal obstoja teh stanj, ko ne bi, posledično, ugotavljal načine odpravljanja
teh stanj, ko, potemtakem, ne bi spoznal, da je ta stanja moč odpraviti, in še
več, da se razumsko zasnovano bitje z odpravo teh stanj (z odpravo psihične
okvarjenosti) izkazuje popolnoma drugače, kot se je izkazovalo poprej, da je ponovno zmožno tako ugotavljanja (dejstev), kakor tudi (posledično) razumevanja (in ne zgolj nagonskega »razumevanja«)!!!
Tako,
zdaj pa najprej poglejmo, KAJ je VEROVANJE!
Verovanje
je, preprosto povedano, trajno izkazovanje brezpogojnega verjetja (v nekaj ali
nekoga, VSEENO)! Potemtakem je verovanje
izkaz ODSOTNOSTI vedenja (kadar VEM, takrat NE verujem, ker, pač, vem,
in verjamem DEJSTVOM, katera sem uspel ugotoviti /in jih, v okviru
ugotavljanja, tudi preizkusiti, preveriti njih dejansko, praktično resničnost/
in kadar dospem do nekih novih spoznanj, takrat nove ugotovitve tudi
upoštevam, potemtakem tudi SPREMENIM /izpopolnim/ lastno vedenje!), in je verovanje izkaz ODSOTNOSTI DVOMA
( = skeptičnosti, zadržanosti v odnosu do dokončnosti
trditev/ugotovitev/spoznanj) in POTREBE
PO UGOTAVLJANJU dejanskosti (le-to pa lahko kot resnično ugotoviš šele in
izključno takrat, kadar jo v praksi, in v RAZLIČNIH okoliščinah, kot ustrezno
ugotovitvam prepoznaš!). Potemtakem je verovanje POPOLNO NASPROTJE
razumskega delovanja, potemtakem NE more biti značilnost razumsko
zasnovanih (in psihično NEokvarjenih) bitij (kakor tudi NEletenje, NEplavanje,
NEplazenje… NI značilnost letečih, plavajočih, plazečih se bitij)! Obenem pa…
Obenem
pa je izkazovanje verovanja takšen način »razumevanja« sveta, v okviru
katerega veruješ v to, da obstaja nekaj
IZVEN tebe, ki/kar zmore o tebi samem odločati, kar, z drugimi
besedami, pomeni, da samega sebe postavljaš
v vlogo OBJEKTA (in to počneš na popolnoma drugačen, na povsem NASPROTEN
način, kot se je izkazoval, denimo, Mandela, takrat, ko je izustil tisti
nihče-mi-ne-more-vzeti-svobode-tudi-če-me-zapre = tudi, če mi ZGOLJ gibanje
omejiš, tudi, če me prisiliš v določene načine FIZIČNEGA izkazovanja, mi NE
moreš preprečiti svobode misli, mi NE moreš preprečiti svobode /moje/ volje… ne
nazadnje se ti lahko uprem in NE izvajam tistega, kar od mene terjaš, pa čeprav
na tak način tvegam svoj fizičen obstoj – po sistemu bolje /čeprav na kratko/-kot-»lev«
/kot o samemu sebi odločujoč/-kot-nenehno-kakor-predmet-prepuščen-tvoji-volji)!
Ne vem,
priznam, če tudi uradno ugotovljene živali verujejo v »boga«, doslej namreč še
nihče ni uspel na ustrezen način dospeti »v glave« teh bitij, vsekakor pa VEM,
da NIČESAR (in zlasti naravnih pojavov, s katerimi se soočajo odkar obstaja
živetje) NE zmorejo razumsko ugotavljati, razumevati. VEM pa, da tudi uradno
ugotovljene živali VERUJEJO, in se, posledično, izkazujejo z ZAUPANJEM (v tisto, v kar verujejo)!
Tudi
pes, katerega je Pavlov uporabil za ugotavljanje pogojnega refleksa ( =
značilnosti nagonskih bitij, to je tistega izkazovanja, ki poraja RAZLIČNE
odzive v odnosu do ISTIH vsebin, in so ti različni odzivi odvisni IZKLJUČNO od
drugačnih/različnih okoliščin… to je, potemtakem, tisti način, katerega v svetu
dvonogih pojmujemo pod besedo »dvoličnost« in/ali NEnačelnost), JE IZKAZOVAL
VEROVANJE (brezpogojno in trajno je verjel svojemu prepričanju o tem, da bo
/ko bo zaslišal zvonjenje/ v svoji posodi našel hrano), in JE IZKAZOVAL tudi
ZAUPANJE, kot posledico tega verovanja (brezpogojno JE ZAUPAL ZVONCU oz.
zvonjenju, saj je vsakokrat, ko ga je zaslišal, s/tekel proti prostoru, v
katerem NAJ bi ga čakala posoda s hrano!). Potemtakem bi lahko bil omenjen
zvonec neke vrste pasjega »boga«, saj je po pasji »logiki« taisti zvonec
ZAGOTAVLJAL psu hrano (kadar ni za/zvonil, takrat je pes »vedel«, da hrane NI v
posodi… četudi dejansko JE BILA!!!).
Pa – da
ne bi kdo pomislil, da gre za nekakšno drugačnost v izkazovanju nagonskih
(miselnih) zmožnosti, ker je Pavlov poskuse izvajal v okvirih laboratorijskih
pogojev, poglejmo kako je s taistim verovanjem (in zaupanjem) v naravi, torej
tam, kjer NIHČE ne posega v odločanje (izkazovanja) uradno ugotovljenih živali!
Ko se
neka srna odpravlja na jaso, da bi se na njej pasla, takrat… najprej »napenja«
ušesa, ovohava zrak, se ozira naokrog, in s tem skuša ugotoviti to, ali obstaja
neka nevarnost, ki bi jo uspela ogroziti v primeru njenega dospetja na jaso!
Čemu
(ali komu) ZAUPA ta srna?
Taistemu, čemur zaupa tudi absolutna večina dvonogega sveta, svojim čutilom
( = čutnim zaznavam)! Drugemu ne more zaupati, saj s tem drugim (z razumom)
NE razpolaga!
In v
kaj VERUJE, taista srna?
V pravilnost njenih ugotovitev, do katerih je dospela IZKLJUČNO na temelju
čutnega zaznavanja! In veruje BREZPOGOJNO, kajti – ko ne bi brezpogojno verjela
( = verovala) v pravilnost svoje ugotovitve o varni-jasi, potem se na jaso,
preprosto, sploh NE bi podala! Vendar…
Vendar
je IZKLJUČNO od (srečnih) naključij odvisno to, ali bo srna na jasi tudi
dejansko varna, kajti tudi lovec se zna prikriti (zna biti srninim čutnim
zaznavam »neviden«) in to tudi redno počne (v nasprotnem ne bi mogel biti
uspešen pri lovu). Samo na dvonogega lovca pomisli, na razne preže, postavljene
na drevesih, na razna zakrivanja (svoje) prisotnosti z določenimi pripomočki
(od tistih, s pomočjo katerih je moč lasten vonj ublažiti /ali povsem izničiti,
do tistih, s katerimi je moč »biti neviden«, z nekimi vejami, na primer, povsem
onemogočiti srni to, da bi te videla)… in pomisli, na drugi strani, na neko
pripoved, s katero si se srečal (bodisi v podobi knjige, bodisi v podobi
filma), in ki govori o tem, da zmore razum ugotavljati prisotnost morebitne
nevarnosti tudi na POSREDEN način, pa, denimo, tudi takrat, ko NE vidi,
NE sliši nevarnosti (ker je le-ta skrita in tiho), NE zaupa predstavi o obstoju
varnega, in to NEzaupanje oblikuje na temelju (na primer) odsotnosti ptičjega
oglašanja, na temelju NEobičajnega izgleda (podobe) pokrajine in podobnega
ugotavljanja okoliščin.
Žal
(ali pa na srečo) je razum EDINA stvar,
ki vsebinsko gledano razlikuje med človekom in živaljo,
medtem ko je verovanje POVSEM NERAZUMSKO IZKAZOVANJE (potemtakem nagonsko) in
ZNAČILNO ZA VES NAGONSKI SVET! Mimogrede: tudi pri dvonogih nekoč »bogovi« NISO
obstajali, a so, kljub temu, taisti dvonogi temeljili na verovanju (si niso
znali razumsko pojasniti NIČESAR)!
Ni komentarjev:
Objavite komentar