Da se, za
nekaj trenutkov, približam občosti, in svetu obznanim sila pomembno svoje
početje, ki, bog-ne-daj, ne sme ubežati budnemu očesu javnosti, povem...
Danes sem
najprej - vstal iz postelje. Pravzaprav...
Ko bolje
pomislim, potem zapišem, da nisem najprej vstal, pač pa sem se najprej zbudil,
in šele nato vstal! Čeprav...
Ne, ne, ni
bilo tako, nisem takoj vstal. K meni sta se namreč prislinila Tisa in Tar, pa
smo se malo crkljali, in šele potem sem vstal...
Hm, spet sem
spregledal, sila pomembno zadevo, kajti - preden sem vstal, sem se odkril!
Nimam navade vstajat z odejo. Šele potem sem vstal.
Uh,
grozljivost grozljiva, spet sem pogrešil, kajti - ko sem se odkril, sem najprej
sedel na rob postelje. In šele za tem vstal. Pravzaprav...
Ni res,
preden sem vstal, sem obul copati. Nato vstal.
Je hudič,
kaže, da me daje spomin! Ko bolje pomislim, sem si, preden sem vstal, oči
pomel. Šele nato sem vstal! Potem...
Potem sem se
odpravil opraviti malo potrebo. Takoj.
Pravzaprav -
ne takoj, kajti najprej sem pokrov in desko na školjki dvignil. Šele potem je
prišla potreba na vrsto. Kakopak...
Spet sem
spregledal sila pomembno zadevo: preden je prišla potreba na vrsto, sem orodje
iz hlač izvlekel...
Da, sila
pomembne opravke sem že navsezgodaj opravil. Takšne, o katerih bi bilo grešno
molčati. Ne nazadnje, za to tudi obstaja splet, da je moč o njih pomembnosti
govoriti, pa...
Če koga
zanima, denimo, to, kako veliko potrebo opravljam, potem...
Potem se bom
za dlje posvetil opisovanju. Gre le za pomembnejšo zadevo, ne nazadnje - ob
tolikem sranju, kolikor ga je moč na javnih omrežjih zaslediti, ne kaže kar
tako, počez, in z levo roko, o tem zapisovati!
Ni komentarjev:
Objavite komentar