Kadar
si nagonski, kadar niti samega sebe, in svoje vloge v svetu, ne razumeš, takrat
si, pač, povsem po svoje, in povsem napačno razlagaš vse in sleherno stvar.
Predvsem pa si razlagaš tako, da tisto, kar tebi ne prija, ni dobro, in
obratno, predvsem pa si razlagaš tako, da si samemu sebi vedno najboljši,
medtem ko so za tvoje zgrešenosti vselej krivi drugi…
Riba
smrdi pri glavi. Obče veljaven rek, katerega bi se dalo zapisati tudi z besedama
oblast-pokvari. Glava je namreč prispodoba za vrh, torej za neke položaje
odločanja, le-ti pa predstavljajo t. im. oblast, oblast pa, po občem mnenju,
(po)kvari. In to, bojda, tako uspešno počne, da je njena grdost malodane v
podobi absolutne zapovedi oz. pravila, pa – če oblast pokvari = zgoraj so
pokvarjeni = zgoraj smrdi = riba smrdi pri glavi. Ampak…
Sleherna
teorija je popolnoma zgrešena, v kolikor je ni moč izkazati (dokazati) v
praksi, pa že povsem preprost preizkus zlahka ovrže ta riba-smrdi-pri-glavi:
povohaj ribo, in ugotovil boš, da – CELA SMRDI, in da še najbolj smrdi
tam, kjer se v največji svoji količini izkazuje, z drugimi besedami: bolj boš
smrad zaznal pri (ribjem) telesu, kot pri sami glavi!
Upoštevaje
to dejstvo, je moč zapisati, da bolj smrdi tisto, kar ni glava (kar ne odloča,
kar ni oblast), kot glava sama, potemtakem bi se dalo izrek popraviti, da bi
dejansko ustrezal resničnemu stanju, in da bi sporočal o tem, da – najbolj smrdi
tisto spodaj = baza = ljudstvo! Ne nazadnje – poznaš (tudi) tisti izrek, ki
pravi Ljudstvo-si-zasluži-takšno-vlado-kakršno-ima?! Vendar, da ne bomo
poenostavljali, pa česarkoli napak zapisali, dajmo nekoliko podrobnejše
pogledati kje smrdi, predvsem pa – čemu smrdi!
Vsakdo,
ki sestavlja večinski (nagonski) del, posluje na način, da samemu sebi išče
najugodnejše, najlažje poti, na način, da mu sredstva niti niso toliko
pomembna, kolikor mu je pomemben sam cilj! Posluje tako, da se prilagaja
situacijam, različnim, in da takrat, kadar nima druge možnosti kot biti-priden,
takrat, pač, je »priden«, ko pa dospe do tega, da se v njegovih rokah znajde
priložnost za biti-dejansko-tak-kakršen-si, takrat pa – je dejansko takšen,
kakršen v svoji (nagonski) osnovi je, pa…
Pa
zmore tako po vezah-in-poznanstvih, kakor po daj-dam sistemu, po načinih modrih
ovojnic, prilizovanja, kakor zmore tudi na način, da oblast, ki se mu znajde v
rokah (pa naj bo na katerikoli ravni, od oblasti biti-šef-v-mesnici, do
biti-šef-v-državi) s pridom uporablja najprej za lastne koristi, in koristi
neposredno svojih, kakor za koristi tistih, ki ga podpirajo (in brez katerih na
tej svoji oblasti ne bi obstal), potemtakem zmore na način, da se dobesedno
poistoveti z oblastjo in ta svoj položaj »razumeva« v podobi
smem-početi-to-in-tako-kar-in-kakor-mi-prija. Pomeni…
Pomeni,
da iz mlakuže ničesar drugega kot mlakužasto ne kaže pričakovati, pa iz
pokvarjene baze tudi ni pričakovati nekoga, kogarkoli, ki bo zasedel nek
fotelj-odločanja in tega fotelja ne bo zlorabljal! Za mlakužo pa je znano, da
je ustaljena, zasmrajena.
Z
drugimi besedami bi se dalo zadevo zapisati tako, da – je povsem logično, da se
VSAKDO, ki se izkazuje v okvirih nagonov (potemtakem VEČobrazno, NEetično), in
se znajde na poziciji, s katere meni, da mu je vse dovoljeno, in da mu nihče
ničesar ne more, izkazuje sebi primerno – nerazumsko, nagonsko, lastne apetite
tešeč in »svet« po svoje predpisujoč! Potemtakem…
Potemtakem
se ribji smrad širi od spodaj navzgor, pa brez smrdečega telesa tudi pri glavi
ne bi smrdelo! Je pa res, da je glava za obče edina grda, kajti le glava je
tista, ki ima usta, in žre (jemlje sebi in zase), dočim telo zgolj prebavlja
(lastno sranje in za lastno sranje), medtem ko je rep (tisti najnižji družben
del) obsojen na to, da – gre ves drek prek njega!
Ni komentarjev:
Objavite komentar