V tihem je večer

V tihem je večer,

prav počasi se budijo zvezde zlate,

Luna v svojo smer

mehko plove prek zaspanega neba,

hipa ni nikjer,

da ne mislil, hrepeneče, bi le nate,

nemo čaka dver,

kot da upa, da, znenada, boš prišla…

Zvezde se bude,

kot da bi hotele temo okrasiti,

legajo med nje

moje želje, plahe želje, po svoj up,

malo naj žive,

preden se podajo mi v dlan topiti,

da se spremene

v razočaranja grenkoben, trpek strup…

Tiho mineva čas,

a kljuka nedotaknjeno stoji,

v mislih poslušam glas,

ki tvoje mi besede govori,

Luna pa plove, mehko plove,

niti malo ji ni mar,

za moje želje,

za moj svet praznih utvar…