»Strokovni« svetovalci

Obstajajo občila, pri katerih, v ustreznih rubrikah (oddajah), razni psihologi, seksologi, sociologi… in tudi samooklicani »strokovnjaki« svetujejo osebam, katere so se znašle v nekih težavah, zlasti v tistih, ki se izkazujejo v okviru vsakodnevnega soživetja (v, denimo, družinskem okolju). Poglejmo, koliko so takšni »strokovnjaki« dejansko strokovni, in poglejmo, koliko zares (raz)rešijo težave, o katerih svetujejo (svojim bralcem, poslušalcem, gledalcem).

Najprej ugotovimo na temelju česa ti »strokovnjaki« svetujejo!

V časopisu, denimo, prejmejo pismo neke osebe, in v tem pismu piše o tem, da je oseba, ki želi nasvet, izpostavljena, na primer, pogostemu ali celo rednemu vpitju (svoje/ga partnerke/ja), morda celo občasnemu, pogostemu ali rednemu tepežu. Prav…

Da ne bo nesporazumov, takoj zapišem sledeče: nobena agresivnost oz. nasilje ne bi smela biti značilna za katerokoli sobivanje, potemtakem je nepravilno (celo nedopustno) tudi izkazovanje v podobi vpitja (»nadiranja« nekoga) in tepeža, vendar…

Dejstvo je, da ima vse, kar obstaja, nek svoj rok, in neke svoje omejitve. Potemtakem ima svoj rok in omejitve tudi tisto, čemur pravimo potrpljenje. In dokler obstaja to potrpljenje, do tedaj obstaja tudi zmožnost samokontrole (samoobvladovanja), potemtakem, posledično, obstaja tudi zmožnost ignorirati (ne upoštevati) delovanja iz okolja, torej tudi delovanja partnerja/ke.

Če se vrnemo k omenjenemu pismu, na temelju katerega »strokovnjak« ugotavlja neko stanje v družini, potem ugotovimo predvsem to, da je to pismo zgolj in samo izpoved ENE osebe (iz nekega sobivanja), potemtakem je ena-plat-zgodbe, je – povsem SUBJEKTIVNO podajanje »razumevanja« nekih dejanskih stanj.

Ko bi zapisal drugače, potem bi tako: ugotavljanje OBJEKTIVNIH stanj ( = dejstev) na temelju SUBJEKTIVNIH podajanj (oz. razlag) ni samo NEstrokovno, pač pa je predvsem NEUMNO! Čemu?

Vzemimo povsem banalen, a zaradi tega prav nič neživljenjski primer.

Denimo, da si TI tisti/a, ki takšno pismo pošlješ nekemu »strokovnjaku«. In v tem pismu tožiš o tem, da partner/ka nate redno kriči, da te pogostoma celo udari.

To, da kriči nate, in te tepe, to, vsekakor, ni prav, vendar – kaj pa, če si TI tisti del sobivanja, ki želi imeti vse pod kontrolo, ki ne samo nadzira svojo/ega partnerko/ja, pač pa jo/ga celo (in dobesedno) razporeja, ji/mu govori o tem kaj in kdaj mora nekaj narediti tako, kakor (izključno) TEBI prija, da je narejeno? Kaj, na primer, če si TI tisti/a, ki svoji/emu partnerki/ju niti dihati ne pusti, ji/mu ne pusti niti delčka njene/gove zasebnosti, ji/mu ne pusti niti tega, da bi se odločal/a o tem kdaj in kako bo nekaj naredil/a, če sploh bo?

Kaj, če si TI tisti/a, ki nenehno najedaš osebo, s katero sobivaš? In na drugačen način niti sobivati ne znaš?! Potem…

Tudi »živci« imajo svoj rok trajanja, tudi oni vzdržijo le do določene točke, pa najprej zmorejo izkazovati neko »razumevanje«, posledično upoštevanje TVOJIH napotkov, NEreagiranje na TVOJE nenehno drezanje, a, s časom, in kljub tej NAČELNI zmožnosti samoobvladovanja, tudi »živci« več ne zmorejo krotiti nezadovoljstva, ki raste v tisti osebi, katero TI nažiraš! In to svojo nezmožnost (samoobvladovanja) začuti (ta, nadzorovana, razporejana) oseba kot neposredno lastno ogroženost (ničesar ne sme početi tako, kot želi početi), zaradi TVOJEGA neprimernega izkazovanja postaja ta oseba vse bolj nezadovoljna…

Sleherno konstantno nezadovoljstvo slej kot prej pripelje do NEstrinjanja (tega, v katerem nezadovoljstvo obstaja) z delovanji, ki to nezadovoljstvo porajajo. Z drugimi besedami: dlje kot na nekoga deluješ na njemu/ej neljub način, večje so možnosti za to, da se bo ta on/a zoperstavil tvojemu delovanju (katerega ob/čuti kot agresijo nanj/o), in večje so možnosti, da se NE bo zmogel/la brzdati pri tem zoperstavljanju. Pomeni…

Pomeni, preprosto, to, da se odpor, s katerim se bo takšna oseba začela izkazovati, lahko izkazuje tudi v vseh možnih podobah agresivnosti (nasilja), od kričanja, do, celo, tega, da dlan, pest ali »krožnik« poleti proti tisti/emu, ki dejansko ta(kšen) odpor vzbuja, ga pogojuje.

Kakopak, ti »strokovnjaki«, ki na temelju ene-plati-zgodbe menijo, da so utemeljeni svetovati, tisto osebo, ki napiše pismo (ali v neki oddaji izpove svojo plat zgodbe) prepoznajo kot ŽRTEV, in do takšne ugotovitve pridejo izključno na temelju POSLEDIC nekega soživetja (medsebojni odnosi so POSLEDICA značilnosti nekih konkretnih posamičnosti oz. vsebin teh posamičnosti), dočim DO samih VZROKOV (denimo do tega, da si TI tisti/a, ki s svojim NEprimernim odnosom do partnerja/ke, vzbujaš kričanje in udarjanje) NE dospejo! In TI svetujejo, na primer – zapusti svojo/ega partnerko/ja, in boš tako rešil težave, znotraj katerih živiš… Pa – jih boš res?

Ne, NE boš, kajti si natanko tak/a, kakršen/na si, in se boš na popolnoma enak način obnašal/a tudi do neke/ga nove/ga partnerke/ja… in spet bo ta, nek DRUG, kriv za to, da si TI sam/a – sobivanja nezmožno bitje!

»Strokovnjaki« svetujejo… na izpričan (in vsakdanje izkazovan) način govoriti o čemerkoli drugem, kot o neumnosti, malodane ni mogoče. Čeprav je, žal, res tudi to, da absolutna večina (psiho)terapij poteka tako, da jih izvajajo tisti, ki sploh NE razumejo tistega, s čemer se ukvarjajo! Ker so – »izobražena« nagonska NErazumskost!