Iz
dneva v dan je zaslediti »prizadevanja« občestva za pravno državo,
enakopravnost, enakovrednost, celo za (v realnosti NEOBSTOJEČE stanje!) enakost, čeprav… čeprav JE taisto občestvo
tisti (in EDINI) vzrok NEpravnosti, NEenakopravnosti, NEenakovrednosti!
Z drugimi besedami povedano: ko bi imel nekdo moč, da bi zamahnil z roko in uspel
zagotoviti pravno državo, potem bi to lahko naredil izključno tako, da bi –
UKINIL občestvo! Poglejmo čemu je temu tako…
Naj te
ne moti, ker bom ponavljal določene zadeve, a ne gre drugače (v kolikor smem
vsaj sanjariti o tem, da bom tako uspel pojasniti).
Tam,
kjer velja tisti svet-je-tak-kakršnega-»JAZ«-vidim, tam velja tudi to,
da je-svet-dober-takrat-kadar-je-»MENI«-dober (kadar se »meni« v tem svetu
dobro godi), in obratno. Tam, potemtakem, velja, da je tisti »JAZ« merilo
vsega, da je od tega »jaz« odvisna opredelitev sleherne vsebine (stvari)…
dočim bi bilo pravilno (in dejanskosti ustrezno), ko bi sleherno vsebino opredeljevale NJENE značilnosti (in
ne moj odnos do njih in njih odnos do mene)! Obenem…
Tam,
kjer velja tisti oblast-pokvari, tam je pokvarjenost obči pojav, in
je samo od količine oblasti ( = zmožnosti odločanja) odvisno to, ali se
posameznik izkazuje kot bolj ali kot manj pokvarjen! Kajti – upam, da
verjameš, da neki predmeti (stol, miza, celo beležka s »pomembnimi«
telefonskimi številkami…) in pojmi (družba, država, položaj, oblast…) NE morejo
o ničemer odločati, ker so (vse te stvari in pojmi) BREZ LASTNE VOLJE (so nekaj
mrtvega, nekaj, kar je samo po sebi brez slehernega pomena oz. vrednosti,
potemtakem taistim vsebinam dvonoga bebavost poraja pomen in vrednost!). In
kako je s to enakopravnostjo (enakovrednostjo) ter s pravno-državo v vsakdanu,
o tem bomo ugotavljali s pomočjo povsem vsakdanjih primerov, torej tam, kjer
uradno oblast ne obstaja, in ne obstaja le zaradi tega, ker – ker je bebavost ni
zmožna prepoznati (če je oblast stanje imeti-moč-odločanja, potem je VSAKO
stanje imeti-moč-odločanja nekakšna oblast… tudi takrat, kadar ima mesar moč
odločanja = oblast v mesnici)!
Ko
bere, obča bebavost, o nekem direktorju (šefu), ki je iz gradbenega podjetja, v
katerem je zaposlen, ukradel material, in si s tem materialom zgradil hišo, je
taisti direktor (šef) baraba, lopov, grd, in je država nepravna, kadar ga ne
kaznuje. Super, lepo, vendar…
Če sem »jaz«
zaposlen v taistem podjetju, ali pa je v njem zaposlen nek moj znanec
(prijatelj), in če »jaz« samemu sebi pripeljem neko količino cementa, katerega
NISEM plačal (ali pa mi ga pripelje znanec), v takšnem primeru… je »meni«
takšno stanje povsem samoumevno, ker bodisi vsi-tako-počnejo, bodisi »mi«-je-prijatelj-uslugo-naredil!
Pomeni, da kadar »SEBI« pridobivam na nemoralen, nepraven način, in kadar »me«
zaradi tega nihče ne preganja, takrat je s krajo povsem v redu, takrat sem (še
vedno) »poštenjak«, in sem »poštenjak« le zaradi tega, ker se »mi« zdi kraja (»ZAME«,
za »mojo« korist) opravičljiva in ker »me« nihče zaradi nje ne preganja (o njej
ne vedo tisti, ki so zmožni ugotoviti to, da bi si zaslužil ustrezno sodno
obravnavo)!
Če
poznam mesarja (in on mene), če sem dober do njega (in on do mene), če mu delam
razne usluge (običajno so te usluge pridobitne narave, pa bom »jaz« mesarju
cement – brezplačno ali po neki simbolični ceni ali prek čakalne vrste –
zagotovil, on bo pa »meni« uslugo vračal z lepšim, večjim-za-isto-ceno ali celo
brezplačnim mesom)… če poznam nekoga, ki je ravnatelj šole (ali pa je blizu –
po medsebojnih uslugah – temu ravnatelju), »mi« je povsem samoumevno, da bo »mojega«
otroka v šolo sprejel (četudi bo ta »moj« otrok preskočil neko vrsto, četudi ta
»moj« otrok ne bo izpolnjeval vpisnih pogojev), in »mi« je, kakopak, povsem
samoumevno tudi to, da bom uslugo-z-uslugo-povrnil (po sistemu roka-roko-umije…
po sistemu, torej, po katerem so vse in vsaka roka UMAZANE)! Z drugimi besedami…
Takrat,
ko »jaz« pridobivam (koristi), takrat »me« sploh NE moti to, da sem neka
IZJEMA (da vsi ostali NE morejo dospeti do enake pravice, do katere sem »jaz«
dospel), takrat »me« NE moti to, da ostali NISO enakopravni z menoj… pač pa
neenakopravnost (nepravnost) vidim IZKLJUČNO takrat, kadar se »meni«, ubogi
živalski bebavosti, slabše godi kot ostalim!
Nagoni NISO zmožni načelnosti, pač pa o vsem
sodijo na temelju samih sebe (lastnega ne/ugodja), in zato zmorejo »sobivati«
le tako, da v istem času bivajo (z ostalimi) na nekem istem prostoru, pa –
dokler so vsi siti (vsaj relativno zadovoljeni), do tedaj se zna to »sobivanje«
v svoji umirjenosti izkazovati, ko pa se določeni začutijo prikrajšane ali
ogrožene, takrat pa… tudi lev in antilopa »sobivata« na popolnoma enak
način!
Kaj je
nek politik, predsednik… drugačnega od nekega povprečnega
mesarja-ki-odloča-o-tem-komu-bo-boljše-meso-dal, od nekega
sprevodnika-ki-odloča-o-tem-komu-bo-dopustil-brezplačno-vožnjo, od nekega
ravnatelja-ki-odloča-o-tem-za-koga-vpisna-pravila-ne-veljajo, od nekega
delavca-ki-odloča-o-tem-če-sme-s-traku-vijake-vzeti? Prav nič drugega NI,
pač pa je vsa razlika (med tem predsednikom in mesarjem, sprevodnikom,
ravnateljem, delavcem) v količini
oblasti, s katero razpolaga, pa – višje kot si (v NAGONSKI hierarhiji),
VEČJO MOČ ODLOČANJA ( = več oblasti) imaš! Pokvarjeni pa so VSI (na tak način
izkazujoči se) POPOLNOMA ENAKO!
Če
ukradem pest vijakov, zvitek toaletnega papirja, meter drv, ali če ukradem
tovarno, v vseh primerih se izkažem kot lopov (kot nekdo, ki se je izkazal z
nedopustnim ravnanjem). Če mi ni nerodno ukrasti vijakov, papirja, drv, mi
jutri (če dospem do te možnosti) ne bo nerodno ukrasti tovarne. Potemtakem je
razlika med majhnimi in velikimi barabami (nagonskimi, sebičnimi, iz sebe in
zase izhajajočimi bitji) samo v tistem priložnost-dela-tatu, pa so »pošteni«
samo takrat (in do takrat), kadar jim ni dano z nepoštenostjo se izkazovati! In
jim je vsaka baraba robin-hud ( = poštenjakar, junak) do tedaj, dokler ukradeno
z njimi deli! Pa…
Kadar
se občost poda na ulico, »reševat« pravno državo, takrat se izkazuje dvojen
absurd.
Prvi je
ta, da načelnost ( = etičnost, pravnost) »branijo« NAGONSKA, NENAČELNA bitja.
Drug pa
je ta, da – takrat, kadar
(nepismena, nagonska, nerazumska) ulica »brani«
pravnost, takrat taiste pravnosti sploh NI in je NE more biti, kajti – ena temeljnih
značilnosti pravne države je ta, da pravico ugotavljajo (in o njej odločajo), v
okvirih svoje usposobljenosti in pristojnosti, ustrezne sodne institucije
(in ne ulica)! Čeprav…
Čeprav »blagor«
svetu, imenovanem svet »človeštva«, svetu, v katerem so VSE družbene pore
večinoma zapolnila nagonska, nerazumska bitja (potemtakem je tako tudi na
področju prava, zaradi česar se redno izkazujejo različna pojmovanja POVSEM
PREPROSTO zapisanih in POVSEM RAZUMLJIVIH zakonov), in jim je to uspelo zahvaljujoč
(po vsej verjetnosti) temeljne zablode vseh časov, zablode, ki govori
o tem, da je »človeštvo« sestavljeno iz razumskih bitij, da »človeštvo«
sestavljajo ljudje!
Gnus,
pač!
Ni komentarjev:
Objavite komentar