Glede na to,
da absolutna večina psihičnih okvarjenosti nastane kot posledica delovanja
večinskega (nagonskega) okolja na posamičnosti, razumsko zasnovane (in NE kot
posledica nekih mehanskih poškodb oz. okvar), je samoumeven tudi razlog
takšnega delovanja okolja na posamičnost: narediti posamičnost (izstopajočo,
drugačno od okolja) primerljivo (podobno, celo enako) sebi ( = okolju).
Uspešnost
takega delovanja okolja je odvisna od stopnje “zrelosti” posamičnosti, na
katero okolje deluje, pa - ker se ta delovanja (okolja) izkazujejo že od
malega, in se izkazujejo na slednjem koraku, je povsem razumljivo to, da - so
REDKE posamičnosti (tiste, pač, ki že v osnovi ne živijo v nagonskem okolju,
pač pa se z njim srečujejo šele in “le” z vrtcem, šolo, igriščem, cerkvijo...),
razumsko zasnovane, ki NISO psihično (in vsaj deloma) okvarjene! Še več...
Na število
takšnih NEokvarjenih vpliva tudi kasnejše obdobje, torej čas, v katerem si že
osebnostno oblikovan, a se iz določenega razloga (vsi ti razlogi pa temeljijo
na uvidevnosti do nekoga, ki ti “nekaj pomeni”) prilagajaš nekomu drugemu ( =
sebe, svojo voljo/odločitve/ravnanja izkazuješ izključno zaradi tega, da bo
temu “nekomu” tvoje ravnanje pravilno = ustrezno željam tega nekoga),
potemtakem - resnično so IZJEMNO REDKI, ki se zmorejo v celovitosti razumsko
izkazovati! Zdaj pa takole...
Glede na to,
da okolju USPE podrediti razumsko zasnovane posamičnosti (jih narediti sebi
primerljive, podobne, celo enake), je posledično stanje takšno, da se psihično
okvarjeno (in sicer razumsko zasnovano) bitje IZKAZUJE NA POVSEM ENAKE NAČINE,
kot se izkazuje tudi okolje, pomeni...
Pomeni, da
je tudi za psihično okvarjeno (in razumsko zasnovano) bitje značilno to, da NE
premore ENOVITEGA ZAVEDANJA (samega sebe, svojih izkazovanj, vsega
obstoječega), se, potemtakem, izkazuje v RAZLIČNIH SVOJIH PODOBAH (tozadevna
dvoličnost, izkazovanje različnih, celo med seboj nasprotujočih se podob samega
sebe), in izkazuje predvsem NEZMOŽNOST RAZUMSKEGA DELOVANJA, posledično -
nagonskost (se s stališči in ravnanji prilagaja spremenjenim okoliščinam,
pomeni, da so okoliščine tista zadeva, in NE neka konkretna vsebina, ki pogojujejo
stališča in ravnanja takšne posamičnosti). In da takšna izkazovanja NISO
posledica same (naravne) zasnovanosti, o tem najbolje pričajo stanja, do
katerih taisto bitje dospe s svojo ozdravitvijo (z odpravo psihične
okvarjenosti), stanja, v katerih se povrne enovito (celovito) zavedanje, se
povrne zmožnost razumevanja, se povrne “enoobraznost” (načelnost, etičnost).
Ni komentarjev:
Objavite komentar