Nekoč sem (s)pisal tudi po tristo, raje več, novoletnih voščilnic oz. voščil (in NE čestitk!), pri čemer nikoli nisem kupil, in poslal, takšne, ki bi že imela natisnjeno voščilo. Tiste "uniformirane" vrste, ki zadošča izključno za to, da odpraviš, kar meniš, da moraš, odpraviti...
Vsaka voščilnica, katero sem dal iz rok, je bila izvirna, posebej napisana za nekega, določenega prejemnika. In marsikdaj sem jo popolnil tudi (izključno) z verzi...
Postopoma sem zadevo redčil, vse do današnjega stanja, v katerem, že nekaj let, niti ene same voščilnice ne pošljem. In v katerem so zelo redki, ampak res, zelo, katerim sploh namenim kakšno besedo, ob koledarskem prehodu. Mislim...
Itak se staramo, pa kaj dosti neke bodočnosti, in pričakovanj, vsaj nečesa lepega, dobrega, ne more biti. V tem bebastem Svetu bebastih "demokratov". Pardon, človejakov!
Ni komentarjev:
Objavite komentar