Tudi
danes sem se odpravil v gozd, in nekaj desetkrat sem, dobro, grizel v kolena,
po bregu, seveda, dodobra otovorjen z lesom, tako da sem, proti koncu, že
prepričeval nogi, naj vzdržita tisti še-nekajkrat, in roki, naj nikar ne
spustita nošenega, še zlasti ker – bolj kot se podajam čistiti gozd, bolj se
moram v globino, navzdol podajati, večja je razdalja, ki jo moram premagovati…
Vmes sem
ugotavljal, da sploh ni čudno, to, da večina lastnikov bregovitih gozdov ne
skrbi zanje, kajti – krepko lažje je odšteti nekaj stotakov, pa ti drva, po
željah razrezana, pripeljejo vse do drvarnice, kot pa… Ampak…
Doslej
mi je uspelo iz gozda zvleči, po grobi oceni, nekih štiri, morda tudi pet
metrov lesa. Kostanjevega, izključno, ki nikakor ne sodi med slab ogrevalni
material. In za tak kup bi plačal od dvesto petdeset do tristo evrov, pa…
Že res,
da moram nabrano še prenesti, spet prek brega, z dna travnika, do hiše… že res,
da bom moral žagati, in cepiti, pa da bom za to, da do »domačih« drv pridem,
porabil, približno, trideset ur efektivnega dela, ampak…
Če se
malček pri matematiki ustavim, potem izračunam, da bo ura mojega, resda
utrujajočega, dela vredna, neto, od osem do deset evrov in, če to preračunam na
mesečno raven, v podobo neke neto plače, prislužene s polnim fondom delovnih
ur, potem…
Potem
ugotovim, da bi s takšnim delom lahko služil, mesečno, od 1.440 do 1.800 evrov,
pa – za tak denar se v deželi ta pridnih ta pridnim ne splača delat?! Beda!
Priznam,
trenutno se počutim kot nekakšno tovorno živinče, gozd me, zagotovo, vsaj nekaj
dni ne bo videl! V grobem je očiščen, tistih nekaj dreves, ki še stojijo, a jih
bo treba zravnati s tlemi, bo pa že počakalo. Potem pa, enkrat že, nameravam
tudi logarja poklicat, da ugotovi, če je potrebno, v dobrobit gozda, njegove
nemotene, predvsem zdrave rasti, še sekat…
In mi
je, danes, misel letela tudi na »zdrav, spoštljiv odnos do narave«, ki naj bi bil značilen za kmečki živelj, pa…
Poznam
možakarja, kmeta, ki je lepega, sicer zdravega, predvsem pa mladega psa, peljal
v gozd, da ga je tam lovec ustrelil, ker… pes je imel garje, in stroški
zdravljenja bi krepko presegli strošek naboja…
Pa… pa še
bi lahko našteval, o tem »lepem« odnosu, a se le še pri enem primeru
zaustavim...
Nedavno
tega mi je možakar ponujal hektar gozda, v nakup, in peljal me je do nekaj
lepih, kapitalnih bukev. Če niso imele vsaj metra, v premeru, potem so bile
zobotrebci! Lepa, košata, zdrava drevesa…
Veste
koliko drv boste iz teh dobili, ko kupite gozd, in jih podrete…
Naletel
je na napačnega, kajti – da bi tako, za drva, podiral lepo, zdravo drevje, ki
je potrebovalo vrag vedi koliko desetletij, da je takšno zraslo… namesto da bi,
tam, pod bukev, klop namestil, potem pa v njenem šelestenju, v njeni senci
užival – lepote Narave?!
In,
mimogrede: kupček je znova zrasel. J
Ni komentarjev:
Objavite komentar