Egogogogogogo…

Obstajata dve vrsti tistega, čemur pravijo »izkazovanje ega«, dve vrsti, ki se na prvi pogled, površno, identično izkazujeta, dejansko pa med njima obstajajo gromozanske razlike…

 

Prva podoba je DOMIŠLJAVOST. To je odlika občih, neumnosti, to je tozadevno ZAVEDANJE LASTNE VREDNOSTI, pri čemer je ta »vrednost« umišljena, ne temelji na praktično izkazanem in, celo – ko krene v svoje izkazovanje, samodokazovanje, doživi fiasko!

Za domišljavost je, mimogrede, značilno tudi to, da jo začno izkazovati v bistvu že kmalu za tem, ko začno gobcati o… čemerkoli. In, spet mimogrede: že pri otroški igri, ko se podijo, denimo, za žogo, jih slišiš poosebljati se z raznimi ronaldi, mesiji… z zvezdniki, in bog ne daj, da bi nekdo svojo igro pospremil z in-marko-prodira-po-desni-strani…

 

SAMOZAVEST, druga podoba tega »izkazovanja ega«, je ZAVEDANJE LASTNIH ZMOŽNOSTI, njihove vrednosti, in temelji na praktično izkazanem, preverjanem, dokazanem. Pomeni, da je realno temelječa, obenem sila previdna tam, kjer se še ni uspela preizkusiti, in dokazati. Zaradi tega jo »krasi« tudi ta »malenkost«, da jo je potrebno graditi (za razliko od obče domišljavosti) desetletja, pa še vedno ni povsem do konca izgrajena.

 

Obči, kakopak, o tem pojma nimajo! Pravzaprav nimajo pojma o ničemer pomembnejšem, a kljub temu – ker ne zmorejo prepoznavati, ker ne premorejo enovitega zavedanja (pa se kaže, kot da jim spomin nagaja, ali da menjavajo svoje »obraze«, podobe, so »dvolični«), ne zmorejo tudi razlikovati med obema podobama, predvsem pa ne zmorejo ugotoviti tega, da je njihova domišljavost, nič manj in nič več, zgolj – izkaz njih bebavosti! In žal se »(spo)znanja« te domišljavosti (teh bebcev) kregajo s spoznanji umnih posameznikov, pa radi tega ni nič čudnega, da se slednji, ko krene tok bebcev, v »svet«, umaknejo v tihoto…