Nekoč sem imel pečat, podedovan, in tisti rdeč, podolgovato oglat, vosek. Celo uporabljal sem ju, občasno, pri določenih pošiljkah. Pojma nimam, kje se sedaj nahaja, ta pečat, morda ga, kot spomin (o katerem kaj dosti, če ne celo nič, ne ve) hrani katero izmed mojih starejših, morda...
Kakorkoli že, shajam brez obeh. Čas me je že dobro povoskal, še malo, pa me bo tudi, dokončno, zapečatil!
Ni komentarjev:
Objavite komentar