"Server je crknil," je do mene, podbalkonskega, dospelo z balkona. Nekaj sem počel, spodaj, in bil, tudi z mislimi, pri tem početju, pa...
"Kakšen vražji server," sem izkazal nerazumevanje. Ob vesti, za katero se je, hip kasneje, izkazalo, da je toliko verodostojna, kot so verodostojne izjave, na koncu, pri tistih "telefončkih", ko si podajajo, od ust do ušesa, tisto, kar naj bi od predhodnika slišali...
"Ne server, Ferdo je crknil!"
Ferdo Ferdič, naš petelinček, mešanec med pritlikavo in svileno kokošjo, ki ga niti za pol kilograma skupaj ni?! Ma, od česa pa bi, krepnil, saj sploh star ni, vsaj toliko ne, da bi ga pobralo?!
In zaustavim svoje aktivnosti ter usmerim pogled navzdol, proti zamreženemu delu kurnika, kjer, zares, vidim Ferda, negibnega, ležati, stisnjenega k ograji.
Mejduš, uboga živalca, pomislim, medtem ko ga gledam, vendar - čakaj, saj ima odprte oči! Potem pa ga ni pobralo, razmišljam, in malček za tem se Ferdič premakne...
Vrag ga pocitraj, kaže, da se je zapletel, v mrežo, in že odhitim skozi kurnik, prek blatne strmine, na kateri ene same bilke ni, ker so vse koke bodisi pokljuvale, bodisi pomendrale, pazeč, da me ne spodnese, ko...
Dospem do Ferdinanda, in le-ta, plašen kot je, se vznemiri. Je že hotel bežati, a kaj, ko mu ni bilo dano. Zagrabil sem ga, da se ne poškoduje, odpletel in - Ferdo ni poginil, je, znenada, oživel, pri čemer niti do umetnega dihanja, ali srčne masaže, nisva dospela. In se je nekaj časa motal krog mene, potem pa, po starem, ajd-na-koko!
Ja, simpatična zverinica je, ta, naš Ferdič. Mene sicer še ni napadel, v bistvu je kar nekaj časa potreboval, da si, sedaj, drzne biti celo tik mene, a dvomim v to, da me sploh bo. Nekako tako je kolovratil, krog mene, ko sem ga ograje odrešil, kot da bi mi skušal povedati tisti vem-kaj-si-naredil-in-hvala-ti-za-to... Pa ni, seveda, da ni tako razmišljal. Takšne razlage puščam tem, občim, ki itak vedo vse, tudi o naravi, in živalih, z izjemo tega, da - ničesar ne vedo, zares, o tem. Je kurja pamet, žal, podobna pameti zlate ribice, in človejaka, pa sproti pozabi tisto, česar se nikoli ne nauči...
Ni komentarjev:
Objavite komentar