Neumnost
je prepričana, da resnica ni ena sama, da jih je več. Da ne bo nesporazuma –
govorim o resnici, ki se nanaša na neko posamičnost, kajti resnic dejansko
zmore biti več, saj ima vsaka posamičnost (zato se tudi razlikujejo, med seboj)
neko svojo resnico. In je, ta neumnost, kakor vselej, in vedno – napačno prepričana!
Čemu?
Neumnost
oz. nerazumskost je bodisi posledica (v absolutni večini primerov) same naravne
(nagonske) zasnovanosti, bodisi psihične (torej – tudi – umske) obolelosti (v
redkejših primerih), in je zanjo značilno to, da ni zmožna ne abstraktnega
mišljenja (ob sočasnem zavedanju realnosti, seveda), ne, posledično,
celovitega, kompleksnega mišljenja, obenem pa nima enovite zavesti (zavedanja),
kar z drugimi besedami pomeni, da ni zmožna sočasnega procesiranja več,
različnih dejstev, ki o določeni posamičnosti pričajo, in zaradi tega tudi ni
zmožna te, katerekoli, posamičnosti videti (dojemati) v njeni celoti, pač pa
zgolj delno, parcialno ter izključno na temelju lastnih izkušenj in predvsem v
odvisnosti od (konkretnih, spreminjajočih se) okoliščin, ter, kar je še najbolj
pomembno – v odvisnosti od ne/všečnosti razlage, s katero si »pojasnjuje« Svet.
Vsaka
posamična značilnost, katerekoli vsebine, je, dejansko, resnična, vendar je,
izključena iz celote, ne upoštevajoča preostala dejstva, ki o isti konkretnosti
govorijo, le – del celote, del resnice, potemtakem je DELNA, NEPOPOLNA resnica,
potemtakem dejansko – sploh NI resnica!
Če
vzamem dokaj banalen, ekstremen primer, potem zapišem, da so, še nedolgo nazaj,
v času, malodane VSI »VEDELI« to, da je Zemlja ploščata! In je to bila »RESNICA«,
teh vseh, celo zapovedana, čeprav…
Čeprav
je Zemlja, od svojega nastanka in vseskozi – okrogla!
In
takšnih »resnic« mrgoli, v občosti! Pravzaprav le-ta temelji, funkcionira na
temelju polresnic, bolje – laži, na temelju všečnih, sprejemljivih ji, razlag.
Potemtakem je merilo »resničnosti«, pri neumnosti, to, če ji je nekaj (neka
razlaga, na primer) všečna ali ne (primer: tudi z »bogovi« je podobno, enako – »vedo«,
da jih imajo »bogovi« radi, »vedo«, da »bogovi bedijo nad njimi, nad njihovo
varnostjo in srečo, jim, BAJE, celo POPOLNOMA ZAUPAJO , obenem pa, za vsak
primer, če bi nek »bog«, za hipec vsaj, zaspal, in ne bi bil pozoren nanje, se
gredo cepit, gredo k zdravniku, se skušajo izogibati nevarnosti…). Mimogrede –
enostavna, praktična pamet, značilnost vseh bitij, in izključna – umska –
značilnost živalskega sveta, tudi človejakov, je tako nezanesljiva zadeva, da
nanjo ne kaže preveč računati! Rada spreminja, po potrebi in v odvisnosti od
okoliščin, tako svoja »vedenja«, kakor tudi svoja ravnanja… zato jih, menda, »oblast
pokvari«, čeprav – da, tudi to je ena od nagonskih, bebavih »resnic« - oblast
nima moči delovanja na njenega nosilca, drugače, kot tako, da nek, katerikoli,
položaj moči, odločanja, taistemu posamezniku vzbudi občutek (malodane)
vsemogočnosti, nedotakljivosti, in ga, posledično, pripelje v stanje, v katerem
se lahko izkaže, v svojih dejanskih, ne prikritih oz. ne omejevanih
značilnostih!
Če je
več resnic, o posamičnostih, vseh in vsakih, potem – voda NI H2O, »zrak«
(ozračje) ni sestavina različnih plinov, Zemlja ne kroži krog Sonca?!
Ne, ne,
neštetokrat NE – o sleherni posamičnosti obstaja ENA SAMA RESNICA, zaokrožena v
svoji popolnosti, večplastnosti, celovitosti, v podobi OBJEKTIVNIH, praktično
dokazljivih DEJSTEV, dočim so vse te »resnice« občosti, s katerimi svojo
nezmožnost razumevanja nadomešča, prazen lari-fari, izkaz vsečasne neumnosti,
neumnosti, ki, v odvisnosti od moči, s katero razpolaga, bodisi zavira
uveljavitev spoznanj, posledično tudi sam razvoj, napredek, bodisi taisti
napredek, kakor to počne tudi v aktualnih časih, spodjeda, razkraja, uničuje!
Bebo,
Svet ni takšen, kakršnega vidiš, kakršen se ti, domnevno, kaže (tvoji »slepi«
pameti), pač pa je natanko tak, kakršen je, sestavljen (velja za slednjo posamičnost)
tako iz plusov, kakor iz minusov, ter v nenehnem stanju interaktivnosti »sestavin«,
iz katerih je sestavljen. Svet, dejanskost, je tisto, kar zmore ugotavljati
(razumeti) razum, logika, dočim so tvoje blodnje dejansko tudi resnične, obenem
pa – daleč od objektivnih dejstev, daleč od – Resnice!
In, ko
sem že omenil logiko – veš, bebo, tista tvoja »vsak ima svojo logiko« je
navadna, kapitalna bedarija, kajti logika NI nek odtenek, niansa ugotovitev
tvojega razmišljanja (itak pa VSA nagonska bitja, torej tudi obči trapi,
razmišljajo na identičen način = enostavno, praktično mišljenje, čigar
rezultati so odvisni od konkretnih okoliščin – zato radi spreminjajo svoja
mnenja, ravnanja, zato pri njih obstaja več »resnic« o eni in isti zadevi), pač
pa je logika ENA sama, in je, v bistvu, samo drug izraz za tisto, česar ti
nimaš, in nikoli ne boš imel – RAZUM! Za mišljenjsko zmožnost, s katero je moč
dospeti do očesu nevidnega, ušesu neslišnega, tipu neotipljivega, okusu
neokušanega, vonju nevonjanega, do tistega, kar obstaja, kakor dejansko
obstaja, v popolni neodvisnosti od obče »pameti«, do, za primer – ugotovitve o
tem, da se Zemlja vrti krog Sonca (pa čeprav so vsi »vedeli«, da temu ni tako,
pač pa je obratno), da je okrogla (svoj čas so takšne trditve celo za
bogokletne, družbeno nevarne označevali, in kaznovali njih izkazovalce), lahko
dospeš celo do tega, da ugotavljaš naravne (tudi družbene) zakonitosti (s
katerimi, mimogrede, »bogovom« zasluge odvzemaš), in si, posledično, tudi
zmožen predvideti, realno, kam bo neka pot (tudi družbena) krenila!
Ni komentarjev:
Objavite komentar