Danes
bi praznovala, v kolikor te ne bi požrli! Kolikor te je, resnične, sploh bilo.
V tebi
sem se rodil, s teboj živel, pa…
Kakor
takrat nisem bil piZDA, da bi se pretvarjal, tako tudi danes nisem, da bi
lastno preteklost potvarjal. Nimam se česa sramovati. Za razliko od teh, ki,
brez sleherne časti, sramovanja sploh ne poznajo. A bi ga morali, pa še kako!
Danes,
baje, živim v razvitosti. Že res, da si, ti, gradila šole, igrišča, bolnišnice,
kulturne domove, tovarne… ma, cela mesta so nastajala, v tebi, ampak to je
bilo, očitno, nazadnjaško. Zagotovo, ker…
Vsem
napakam navkljub, ampak od tebe se niso tako širile vonjave, značilne za
današnjost. Vonjave po dreku, dvonogem!
Ni komentarjev:
Objavite komentar