Ma, kaj boš pomoč čakal, in zanjo prosil, pa še gledal, da se na spolzkem bregu komu kaj neljubega ne zgodi, raje kar sam zastavi... se mi je, sinoči, pletlo v misli.
In sem, zastavil, danes. S čiščenjem gozda, tega "novega" dela. Za dober meter se je že nabralo, a ko do konca očistim, in tudi nekih pet, šest dreves, odmrlih, podrem, takrat bo krepko več drv, in...
Že res, da dušo puščam, ko, loveč ravnotežje, vlačim zadevo iz gozda, ampak - če tretjino, vsaj, pokojnine na ta način pridelam, bo pa tudi nekaj!
Sedaj bom vsak večer, dokler gozda ne očistim, in očiščeno privlečem na spodnji del nekdanjega pašnika, sedel ob hiši, in žvižgal navzdol, proti kupu. Kdo ve, morda pa ga prepričam (bolj slabo žvižgam, pa se utegne naveličati poslušati me!), da sam do hiše pride...
Ni komentarjev:
Objavite komentar