Vidim,
da si kosil.
A, tu
si! Počakaj, pridem odpret…
Ne, ne,
nisem tu…
Kako pa
potem vidiš, to, da sem kosil?!
No, ne
vidim, videl sem.
To ti
pa zamerim! Mimo si šel, pa se niti toliko nisi ustavil, da bi družno kavo
spila!
Ne, saj
nisem bil tam…
Čakaj,
nisi tukaj, in nisi bil, ampak – kljub temu si videl, da sem kosil? Ne razumem!
Gledam v nebo, pa nobenega drona ne vidim, ki bi snemal tukajšnji teren, in
močno dvomim, da prek satelita prenašajo slike mojega početja. Kako, hudiča, si
potem videl, da sem kosil?!
Ja, saj
si napisal, da boš danes kosil…
Ha, ha,
pa sem tudi tebe na finto vrgel! Ne, ne, saj sem zares kosil, samo nekaj morava
razjasnit – med zapisanim in udejanjanim zna biti ogromna razlika, celo takšna,
ki tudi razne doktorje znanosti, skozi prakso, kot običajne bebce razkriva!
Ni komentarjev:
Objavite komentar