Gnoj je gnoj!

Ne maram »človeštva«. Pa imam sicer rad živali.

Maram pa človeka, in ljudi.

Jezijo name mnogi se, in tudi so me opsovali,

a kaj bi s tem, povem, kot vem, tako, kot se godi…

 

Ne maram »človeštva«. Po dveh gre tudi noj.

Mi žal je, nisem zase kriv,

sem tak, odkar sem živ.

So maske lepše od lastnikov, obenem – gnoj je gnoj!

 

Kjer ni načel, razuma ni, ljubezni, ne sočutja.

Sem redke srečal do sedaj,

iskal od vekomaj…

In – svet z razumom ne hiti do lastnega razsutja!

 

Ne maram »človeštva«. Pa imam sicer rad živali.

Tiste, kakopak, katerih niso še v »človeštvo« zapisali.