sobota, 5. november 2022

Kot se mi zapišeš…

Kot se mi zapišeš, tako te berem.
Ne dodajam, odvzemam tudi ne.
Kakšen majhen greh še sperem,
pri večjih pa mi to od rok ne gre.
 
In kakor se mi kažeš, tako te gledam.
Zaenkrat mi še znesejo oči.
Včasih, če je drobno, se še sprenevedam,
večjega pa mi spregledat prav nikakor ni.
 
Tvoja mi ravnanja zate so merilo.
Drugega ni vatla, druge uteži.
In olajšam, če v drobtini se je kaj zgodilo,
ko se nagrmadi, lajšanja več ni.
 
Pa se ni čuditi, tudi, zlasti tebi,
če bližina tvoja ni mi ljuba stvar,
in če raje vidim, to, da sva vsaksebi,
brez laži, in brez slepljenja, brez vseh utvar.
 
Kot se mi zapišeš, kot se izkazuješ,
tebi je graditi zate moj odziv.
Napak je, če v slabem moj objem nek snuješ,
mu ni želje najti, da bi se zgodil.

Ni komentarjev:

Objavite komentar