Vražja cucka!

Sam jem takrat, ko sem lačen, bolje, takrat, ko lakoti več ni za zdržati. In jem le zaradi tega, da lakoto odpravim, pa mi je, načeloma, povsem vseeno, kaj pojem. Pardon, ni mi vseeno – najraje vidim, da je nekaj povsem enostavnega, s čemer ni časa izgubljati niti pri pripravi, niti pri jedi, niti pri pospravljanju…

 

Moja cucka. Večinoma jima dajem brikete, a sta postala izbirčna. In ju je marsikdaj potrebno malodane prositi, da pospravita pripravljen jima obrok, pa…

 

Začel sem jima dodajati različne stvari, v te brikete. Teletine si ne morem dovoliti, niti zase, potemtakem tudi zanju ne, in mi ne ostane drugega, kot dodajanje. Pa pride jajce na vrsto, mleko, jogurt, včasih kako »odpadno« meso, v kolikor se mesarju pri roki znajde, in…

 

Za jesti dobita dvakrat dnevno, zjutraj in zvečer, njuni posodi pa enkrat dnevno umijem, običajno zjutraj.

Zadnje dneve sem jima jogurt dodajal, v hrano, in posodi sta, tudi danes, po pasjem zajtrku, običajno povsem beli, od jogurta. Saj poližeta, na grobo, a se pretirano ne (u)trudita s tem…

Nocoj sem jima v brikete razdelil ribjo pločevinko, če sem natančnejši, vsebino te pločevinke. In, kakopak, dobro premešal, da ne bi le z vrha pobirala, pa…

 

Pospravila sta v nekaj minutah, posodi pa sta takšni, kot bi ju pravkar iz trgovine prinesel – do zadnje pikice »umiti«, blesteči!

 

Bentiš, pa cucka, še na njuno hranjenje bolj pazim, kot na svoje. Izbirčneža! Pa sem že nekajkrat rekel, da ju bom v šolo poslal, v tisti razred, katerega imenujejo lakota-je-najboljši-kuhar, a kaj, ko za šolnino ne zberem…