Našel
sem pitona.
Majhen,
nebogljen, na cesti je ležal.
Ko
zraste, bo tona.
In
sploh ni bežal…
Odmeril
sem mu mesto.
Mu
jesti, piti dal.
In v
rokah ga često,
nenehno,
ljubkoval.
Redil
se je, krepil.
Za ped
vsak dan v daljavo.
S
pogledi mi sledil.
Prijateljstvo
res pravo.
Je že
pet metrov štel.
Sem
kletko mu odprl.
Me krog
vratu objel,
in celega
požrl…
Ni komentarjev:
Objavite komentar