Še
nedolgo nazaj sem slišal, da ženem iz svoje bližine tiste neke, ki želijo biti
v njej. Pa ni povsem tako…
Kot
prvo – o tem, kdo bo, ali ne bo, v moji bližini, meni blizu, odločam jaz, ne
kdorkoli drug. In pri odločanju o tem mi ni prav nič mar za želje kogarkoli, mi
je pa še kako mar za to, kakšen ta nekdo je.
In kot
drugo – ni res, da ženem, iz svoje bližine, je pa res, da vanjo ne sprejemam
zlahka, in predvsem ne kogarkoli. In predvsem ne sprejemam tistih, ki se, s
svojimi mnenji in ravnanji izkazujejo v popolnem nasprotju od mene, mojih
izkazovanj. Predolgo sem na tem svetu, da bi se spreminjal, in predolgo, da bi
zdaj, na stara leta, zahajal v družbe, katere sem vseskozi odklanjal.
Ne,
nikogar ne ženem, stran od sebe, le - redkim pustim dospeti. In mi morajo
najprej dokazati, da so dospetja vredni!
Ni komentarjev:
Objavite komentar