Ni v živali, je v človeku

Ni živali, ki bi s paše,

da bi drugim dala,

žre, kar, kolikor ji paše,

ne da bi zastala,

ni živali, ki prek pleč bi

za druge sprejela,

vsaka lažje išče si,

še lažje bi hotela…

 

Ni živali, ki spreminja

aparthajdno stanje,

raje času se udinja,

in ugodja žanje,

ni živali zlo krivica,

kadar v njem ji prija,

kaj ve prasec, kaj prasica,

šteje požrtija…

 

Redki so, ki bodo proti,

in ki se glasijo,

ko, hodeč po svoji poti,

z zlim se ne mirijo,

tudi, če dobe po glavi,

in če jih uniči,

ni v Človekovi naravi

biti vkup s prašiči…