Kdor ne
pozna vzrokov določenih ravnanj, kdor ne ve o okoliščinah, znotraj katerih ta
ravnanja potekajo, ta tudi samih ravnanj ne more razumeti, in o njih vedeti. Pa
praviloma prihaja do napačnih ugotovitev…
Kdor
sebe v položaju Zemljine osi gleda, in najprej, če ne izključno, lastne
interese vidi, kdor ne razume, da znotraj slehernega sobivanja obstaja
soodvisnost, ta tudi nikoli ne bo imel prav, ko bo o zadevah odločal…
Bil je
nek predsednik vlade, Cerar se je pisal, katerega je »ljudstvo« kot nade
budečega postavilo na tron, kasneje pa mu pomagalo sestopiti. In – katera sta
bila poglavitna očitka, temu Cerarju?!
Prvi je
bil ta, da »prodaja državo«. Jo je res in – so bili upravičeni očitati,
Cerarju, nadaljevanje privatizacije, vsi tisti, ki so mu to očitali?!
Cerar
je zagovarjal potrebo po vzpostavitvi pravnega reda, in med temeljnimi
značilnostmi pravnega reda je tudi – spoštovanje (dane) besede, sprejetih
dogovorov, izkazanih obljub!
Cerarjevi
predhodniki so na veliko obljubljali privatizacijo celotnega gospodarstva,
takrat, ko so se upognjenih hrbtov (ne, ne gre za neke okvare, gre za njih
normalno, standardno držo!) v riti nekih tujih denar-dajalcev tlačili. Vse bi
naredili, samo da bi dospeli do tistega, česar sami niso bili zmožni ustvariti,
do denarja, s katerim bi javno glad tešili, in sebi njivice obogatili… in Cerar
je samo skušal izpeljati tisto, v kar so se njegovi predhodniki, v imenu države
(!!!) zavezali! Ničesar več, ničesar manj. Obenem pa…
Ni
zanimivo, to, da so mu očitali (od)prodajo države taisti, ki – so prejeli
certifikate, za neke svoje, tozadevno, delčke ustvarjenega, potem pa so le-te
prodali najboljšemu ponudniku! Ki je bil, po pravilu, tujec…
Pomeni,
da so Cerarju, ki je skušal spoštovati zavezo države kot take, očitali tisto,
kar so sami, brez sleherne zaveze, povsem prostovoljno, (s)počeli!
Pa da
ne bi o bebavem gnoju govoril?!
Drug je
bil ta, da ne daje »ljudstvu«. Da je Dežela dovolj bogata, da bi lahko vsi od
nje (še) več imeli! Čeprav – ko so prejeli certifikate, niso prejeli, s tem,
svojih delčkov te države?! Tistih, katere so jadrno odprodali, in prejemke
zagonili… za neko sprotno žretje?!
Cerar
je vedel, da je Dežela prek glave zadolžena, in je vedel tudi to, da nobena
zadolženost ne more biti pozitivna, za nikogar, še najmanj za državo. Bolj kot
si zadolžen, bolj si odvisen, od nekih drugih, bolj si v njih rokah, bolj si…
suveren, tako, kot o tej državi (ki enega samega dneva suverenosti, dejanske,
ni spoznala!) radi govorijo beboglavi gobcači?!
In, ja,
Cerar je zagovarjal politiko »stiskanja pasu«, varčevanja, manj sociale, med
ostalim… in to, kakopak, »ljudstvu« ni bilo pogodu. Zlasti ob nenehnem gobcanju
o nekem univerzalnem nacionalnem dohodku, katerega naj bi vsi prejemali, ker so
vsi zaslužni za – sranje?!
Res je,
da se gledati samo korak pred nosom, pa ne samo takrat, kadar si slabovid, pač
pa predvsem takrat, kadar za očmi, za čelom, ničesar uporabnega ni… a kdor ne
gleda krepko dlje, v naprej, ta…
Mar ni
čudno to, da tako uspešna zgodba o uspehu tako upehano deluje, ne da bi en sam,
omembe vreden, uspeh izkazala?!
Ni komentarjev:
Objavite komentar