Človeka dostojno življenje…

Glede na to, da sem danes nekaj skromnih besed namenil temeljni pravici, katera BI MORALA biti zagotovljena slehernemu človeku-razumskemu bitju, bi morala, a NI… glede na to, da se zavedam v kakšnem svetu živim… glede na to, da se zavedam tudi tega, da absolutna večina POJMA NIMA o tem, kar zapisujem… skušam pojasniti pojem človeka dostojno življenje…

 

Absolutna večina dvonogih-v-oblačila-odevajočih-se (žal NE morem uporabiti besede človeštvo, ker, skladno z BIOLOŠKIMI DEJSTVI, ni ustrezna za ves dvonogi svet!) je sestavljena iz NErazumskih, iz nagonskih bitij, potemtakem iz človeku podobnih živali (posledica križanja med človečnjakom, nagonskim bitjem, živaljo, Neandertalcem in človekom-razumskim bitjem, Homo Sapiensom).

Tej absolutni večini je »smisel« njenega obstajanja v njihovem »da mi je čim lepše«, in je »dostojnost« taistega obstajanja v žretju, pitju, imetju in v ostalih ugodjih!

Res je, tudi človek potrebuje jesti in piti, potrebuje zadovoljevati temeljne fiziološke potrebe, za to, da zmore obstajati njegovo telo, njegov organizem, in da zmore, NAKNADNO šele, računati tudi na to, da bo dospel do svojega – ŽIVLJENJA! Potemtakem… žival vidi življenje v žretju in pitju, obstaja za to, da žre in pije, človek, obratno, je in pije zato, da lahko obstaja… in, v okvirih tega obstajanja, tudi do življenja dospe!

 

Bom skušal s primerom, glede na to, da se zavedam obče nezmožnosti razumevanja…

Nemalo jih je, znotraj ekstremne manjšine dvonogih (torej iz vrst ljudi), ki niso imeli za jesti, niso vedeli niti tega, kje bodo noč preživeli, ki so živeli v revščini, v izrazito slabih, neprimernih pogojih, a so, kljub temu, ŽIVELI ZA TISTO, S ČEMER SO SE UKVARJALI!

Taisti bi zmogli tržiti rezultate svojega delovanja (za ljudi-razumska bitja velja, da jih skuša večina delovati na področju znanosti in/ali umetnosti, potemtakem na področjih, kjer je potrebna tvornost, ustvarjalnost… da, ob njih so tudi »izšolani« nagonci, »znanstveniki« in »umetniki«, a ne bi, v konkretnem zapisu, ene same črke, kaj šele besede, na njih izgubljal) in bi s tem tudi (o)bogateli, dospeli do lagodnega celo svojega obstajanja (so krepko zmožnejši od večine, in bi lahko, v materialnem pogledu, krepko bolje obstajali, kot ona)… a niso tržili, ne svojega dela, ne samih sebe (za razliko od nagonske večine, ki se dobesedno prostituira, prodaja svoja »načela«), pač pa so CRKAVALI, počevši tisto, kar so se odločili početi (da mi ne bi nekdo očital, da sem koga izpustil: med te in takšne sodijo tudi neki dobrotvorci, razni zdravniki, ki lastna življenja tvegajo, ko hodijo zdraviti v neke »divjine«, pa neki pravniki, ki se izpostavljajo v odnosu do okolja, do države, »ljudstva«, ko ščitijo, in to počno brez plačila, družbeno ogrožene manjšine, posameznike…).

 

Da, živali je dostojno »življenje« že lagodno in ugodno njeno obstajanje, medtem ko je pri človeku…

V SVINJAKU, sestavljenem iz večno prilagajajočih se, večno (z raznimi »vetrovi«) spreminjajočih se bitij, neumnih, sebičnih, preračunljivih, "poštenih" po principu priložnost-dela-tatu, pogoltnih, iz NEnačelnih, potemtakem NEmoralnih bitij, NE morem živeti človeka dostojnega življenja, kajti za nekaj takšnega POTREBUJEM, kot temeljni pogoj – ETIČNO okolje!!! Le-tega pa ni, ga, odkar obstaja »človeštvo«, nikoli ni bilo, in ga, v konkretnih okoliščinah, tudi biti NE more!

 

Pa še nekaj potrebujem, jaz, in slednji človek – možnost za to, da ŽIVIM SKLADNO S SVOJO ZASNOVANOSTJO!

Človek-razumsko bitje je iskalec, prepoznavalec, odkritelj… DEJSTEV, potemtakem RESNICE (na kateri temeljijo VSA upoštevanja vredna spo/znanja!) in je snovalec, tvorec, ustvarjalec (in ustvarja izključno na temelju lastnih zmožnosti, in ustvarja neke nove vsebine). Vsa obča »spo/znanja« so namreč običajne pravljice za »lahko noč bedaki«, njihova »tvornost« pa običajna (in na/učljiva) obrtna dela!

 

Res je, če o sebi govorim, to možnost, možnost ugotavljanja dejstev in tvorjenja novih vsebin sem vselej imel, sam sem si jo dopustil. Resda so mi njeno izvajanje otežkočali, ga skušali onemogočati, a jim tega nisem dopustil. Vendar…

Kakor je stol povsem brez pomena, brez nekega (svojega) smisla takrat, kadar ga ne uporabljam v namene, za katere je izdelan… kakor je povsem nesmiselno imeti neko, katerokoli, stvar, katere ne uporabljaš, pač pa propada v nekem skladiščenju… prav tako je brez slehernega pomena to, da karkoli ugotavljam, da karkoli tvorim, ko pa vse, do česar dospem, v rokah nagonske večine – izgubi svoj smisel! Moje delo postane nesmiselno, in ker je moje delovanje obenem tudi MOJE ŽIVLJENJE, se mi tudi le-to izkaže kot popoln nesmisel! Čeprav je kar nekaj področij, na katerih sem deloval, in to, še vedno počnem (antropologija, biologija, filozofija, sociologija, jezikoslovje, kultura oziroma umetnost, ne nazadnje tudi medicina, ko o psihi in terapiji zapisujem). S tem je namreč tako, kot…

 

Ko NErazumevajoče bitje šolaš, NE boš naredil iz njega nekega strokovnjaka, poznavalca, ne, daleč od tega, naredil boš – »izšolanega« bedaka! Ki bo, radi svoje družbeno priznane »strokovnosti«, še bolj škodljivo deloval, kot bi brez šolskega spričevala!

Če hodim na sejme, to še ne pomeni, da sem (ali postanem) »sejmar«… ko pijem vino, to še ne pomeni, da sem (ali da postanem) vinar… ko hodim na predavanja, to še ne pomeni, da sem (ali postanem) učen… ko hodim na kulturne prireditve, to ne pomeni, da sem (ali postanem) kulturen, kaj šele kulturnik! Žal je ravno obratno, pa – več kot se takšnih zadev udeležuješ, manj postajaš tisto, kar meniš, da si, kajti – tako kot »ni vse zlato, kar se sveti«, tudi ni vse znanje, kar se kot »znanje« prodaja, in ni vse kultura/umetnost, kar se pod okriljem »kulturnih/umetniških« dogodkov odvija!

 

Da zaokrožim, na zaključku: za sebi, človeku dostojno življenje mi ni merodajno živetje, žretje in pitje, pač pa POTREBUJEM ETIČNO OKOLJE in OKOLJE, V KATEREM JE MOJE DELOVANJE SMISELNO! In…

Mimogrede, v podobi neke grenke šale, ki pa še kako ustreza dejanskemu stanju, resnici, »civiliziranosti«, »naprednosti«, »kulturnosti« večinskega okolja: vsak uspešnejši nogometaš, vsak »junak« nekega resničnostnega šova, vsaka »pravljična podoba« neke osladne, ostudne nadaljevanke… vsak hojladri-pod-kozolcem, vsak šund… ima občestvu krepko večjo veljavo, kot je veljava (ki je pravzaprav sploh ni) nekega znanstvenika, umetnika, (dejanskega) dobrotvorca… in to kljub temu, da zmore taista nagonska večina prav zahvaljujoč tem, sila redkim, danes obstajati krepko bolje in lepše, kot ji je bilo dano v preteklosti!

 

Morda sem s tem zapisom tudi odgovoril tistim nekim, ki me sprašujejo »ja kaj pa ti je tako hudega, da o svojem trpljenju govoriš?!«. Nič mi ni hudega, prav nič, razen tega, da – živim v svinjaku, in da v svinjaku zaman skušam cvetje vzgojiti.