… kot
je takrat, kadar skuša govno igrati gospo ali gospoda… kadar skuša
preračunljiva sebičnost, ki zmore, pa še kako, biti prazna, hladna, pokvarjena,
smrdljiva, igrati vlogo ljubeče osebe…
So
krepko manj razvita bitja, v odnosu do človeka, manj razvita na področju
mišljenjskih zmožnosti in zmožnosti čustvovanja… reveži, ki niti do vsebin, do
dejstev, do resnic niso zmožni dospe(va)ti, pa si med seboj lahko lažejo, se
prepričujejo, celo prepričajo, a – skozi oči človeka, bolj kot se trudijo biti
tisto, kar niso, kar nikoli ne bodo, bolj se kot nagnusni izkazujejo!
Bajron
jih je primerjal z muhami enodnevnicami, in, z določenega vidika, je primerjava
ustrezna, kajti – pridejo, odfrčijo nek svoj čas, in že jih več ni, čeprav…
Meni je
ljubša primerjava s svinjami, ker – pridejo, prerijejo, požrejo, za njimi pa
ostaja prerito, uničeno, požrto, in predvsem – zasrano!
Da, to
so tista obdobja v zgodovini, ki se s padci izkazujejo, z nazadovanji, s
krepkimi koraki v nazaj, skozi čas, obdobja, ki so neposredna posledica »demokratičnega«
odločanja dvonogega govna, nagonskega, sebičnega, pogoltnega!
Ne bi
jim smelo biti mesta v človekovem svetu, a prav radi njih človekov svet ne
(z)more obstajati!
Za
človeka sem pripravljen marsikaj, celo vse narediti, za svinje pa… organsko jih
ne prenašam, tako nagnusne so! Tudi zaradi svoje neumnosti, v okviru katere so
prepričane, da uspešno igrajo svoje neke vloge, in se, še zdaleč ne, ne
zavedajo tega, da so tako plehke, tako prozorne, da jih sploh ni težko »(pre)brati«,
jih v njihovi zlaganosti prepoznavati! Bentiš, a celo pes (res je, Bajron)
premore več spontane, iskrene plemenitosti!
Ni komentarjev:
Objavite komentar