Pri
istih akterjih… istih silnicah… znotraj istega okolja… se obstajanje vrti v
krogih. In je težava, ki se zna kot nepremostljiva izkazati, v tem, da…
Za
vsakim krogom je manj izhodov, kolikor jih je kadarkoli sploh bilo.
Za
vsakim krogom si bolj samemu sebi prepuščen, pa zna biti težava, v kolikor niti
sebe nisi zmožen obvladovati, kaj šele svojih ravnanj, svoje poti.
In je
težava, ko še poslednja vrata zaprta ostanejo. Nikoli jih ni bilo na pretek,
nasprotno, niti prsti ene roke niso potrebni, da bi jih bilo moč prešteti, zdaj
pa… niti enih odprtih, vsaj priprtih?!
In
obstaneš, v svojem krogu, iz katerega te sili, a ga ne zmoreš zapustiti!
Resnično, optimalna osnova za »zadovoljstvo«, čeprav…
Nihče
te ni silil pljuvati, teptati, s samim seboj zasvinjati, pa, slej ko prej,
domnevam, nastopi čas za to, da – požreš vse tisto, kar si v bistvu samemu sebi
nasral!
Ni komentarjev:
Objavite komentar