Ni
živali, tudi tiste ne, ki »človeštvo« sestavlja, ki bi zmogla drugače kot
izrabljati danosti, katere okolje ponuja, pa – ko požre, strada, čakajoč, da se
bo »samo« obnovilo…
Prav
radi tega je Narava ustvarila tudi plenilce, da redčijo travožere, ki bi sicer
vse do golega požrli… in je ustvarila parazite, razne prenašalce bolezni, da
zmorejo tudi mesožere številčno (o)brzdati…
Edino
bitje, ki zmore okoliščine nadgrajevati, jih lepšati, jih izboljševati, je –
človek-razumsko bitje, Homo Sapiens! In prav ta človek je deležen nenehnega spotikanja,
s katerim se dvonogo, BEBAVO živalstvo do njega izkazuje, pa… namesto, da bi
svoj MARŠ temu živalstvu izrekel, še gleda, kako bi mu okoliščine (o)lajšal!
Dokler
ne boš spoznal, človek, s čem imaš opraviti, do tedaj te bo, poleg izvirnega
tvojega greha (tega, da si se z živaljo spečal), teplo tudi tvoje nerazumevanje
dejstev, čeprav…
Že
tisočletja »pojasnjuješ« (krepko) različnost med posamezniki, razumskimi,
tvornimi, in občostjo, absolutno večino, z neko »vzgojo«, »neizobraženostjo«,
ne vem s čem vse ne, le – ko bi pomislil, samo pomislil, o tem, da je še psa
moč socializirati, v njegovem, enem samem življenjskem obdobju, medtem ko se
oni nenehno z istimi izkazovanji izkazujejo… kaže, da ni težava v vzgoji,
učenju, socialnih okoliščinah, pač pa, preprosto – v genu MCPH1, v šimpanzovem,
Neandertalčevem genu, ki v njih beticah razumskosti NE omogoča, in žival(skost)
ohranja!
Ni komentarjev:
Objavite komentar