V
življenju se, kakor v šahu, največ naučiš iz porazov. In preden do zadnjega
dospeš, ko izveš vse, za kar si mislil, da nikdar ne boš izvedel, te mine volja
do igre, čeprav…
Tu in
tam še neke poteze vlečeš, da skušaš času praznino njegovega hladu preprečiti,
a nasprotniku več ne pustiš, da bi do tvojega kralja dospel. Si ga že spoznal,
in veš, kako poteze vleče. Obenem pa…
Vsi
poprejšnji porazi so ti preveč prek šahovnice legli, da bi ti še kaj drugega
ostalo, kot to, da ugotoviš kako zmoreš, še vedno, kljubovati, in da kljubuješ
zgolj zaradi tega, da boš na svoji strani konec dočakal.
Ni komentarjev:
Objavite komentar