… je v
tem, da v enem in istem telesu obstajata NAJMANJ dve podobi, medsebojno ločeni,
»samostojni«, ki se druga druge ne zavedata in sta si izrazito nasprotujoči, pa…
Tudi
kadar gre za razumsko zasnovano bitje, za človeka, ga bolezen spremeni v
nagonsko bitje, in še več – lepša kot je tista »osnovna« podoba (ki bi
obstajala, suvereno, v primeru, ko NE bi bilo bolezni), grša je podoba kot
posledica bolezni! Bolezen namreč iz svetlobe naredi temo, iz sonca led, iz dobrega,
etičnega bitja pa popolnoma sebično bitje, brez slehernega zadržka, moralnega
in/ali čustvenega, naredi, dobesedno, vele-smrad, vele-svinjo! In…
Bolj
kot boš imel rad takšno bitje, v njegovi »osnovi« izkazovano, bolj kot se boš zanj
trudil, mu pomagal… z večjo »hvaležnostjo« ti bo povrnjeno, na način, da ti bo,
v svojem obolelem stanju, ne samo zasvinjalo, pač pa dobesedno uničilo
življenje. Zaradi tega…
Naj »izobraženi«
BEBCI, novodobni »strokovnjaki«, integrirajo takšna bitja na svojih domovih,
naj jih v okviru njih družin skrbi za »humanost«, in naj sami izkusijo vse »lepote«,
s katerimi jim bodo obolele osebe vračale!
Podobno
bi moralo biti tudi s »strokovnjaki« s področja kazenskega prava – naj še bolj
omilijo kazni, za, na primer, razne morilce, naj jih, po izpustu, k sebi domov
peljejo in – naj bodo sami (prve) žrtve svojega BEBAVEGA pojmovanja humanosti!
Žal,
vendar povsem zares – kadar izbiraš med manjšim in večjim zlom, takrat je bolje
dati prednost manjšemu, in pred posamezniki zaščititi skupnost, potemtakem –
nobenega vključevanja duševnih bolnikov v družbo in ZAOSTRITEV (NE omilitev)
kazni za najhujše prestopnike! Šele na tak način zmore biti ravnanje zares na
humanosti temelječe, v njen prid naravnano!
Mimogrede,
a nikakor zanemarljivo: je pa res, še kako res, da je nek povprečen (sicer razumsko zasnovan) duševen
bolnik malodane identičen povprečnemu nagonskemu (uradno zdravemu) bitju, tako
po načinu mišljenja (razmišljanja), kakor tudi po načinu ravnanja! Zato NI od
genija do norca en sam korak, pač pa je samo POL koraka od povprečnega bebca do
uradno ugotovljenega duševnega bolnika! In prav zaradi tega zmorejo »izobraženi«
bebci najti skupen jezik z duševnimi bolniki in jim NElogična ravnanja, neka NEskladja,
niso niti vprašljiva, kaj šele problematična in v razmislek vodeča!
Da,
EDINA zasluga javnega šolstva, sistema, v katerem se VSAKDO lahko šola, in tudi
»izšola«, je v tem, da – iz neizobraženih bedakov naredi »izobražene« bedake!
In ne
pomaga niti to, da obstajajo posamezniki, žal (pre)redki, dejansko strokovni,
ki zahtevajo odvzem licenc vsem raznim ŠAMANOM (tako, denimo, poimenujejo te
silne »strokovnjake«, ki niti področja, s katerim se ukvarjajo, NE poznajo, ga
NE razumejo, pač pa so se naučili določenih OBRTNIH posegov!), NE pomaga,
bebavost je absolutno prevladujoča, pa so, posledično, prevladujoči tudi »strokovnjaki«,
»izvedenci«, »učitelji«, »umetniki«…
Samo en
izhod je iz takšnega stanja, in temu izhodu je moč, povsem preprosto, poreči –
kolaps! Dospetje do ruševin (bo, ZAGOTOVO, realizirano!), nato pa, če se sreča
prikaže, novogradnja, iz niča izkazana. A takrat bi človek že moral vedeti
sredi česa živi!
Ni komentarjev:
Objavite komentar