Danes,
po njenem prihodu domov, je bila najprej na vrsti seznanitev z novostmi. Med te
novosti sodijo tudi coklice. Včeraj sem jih kupil, kajti dosedanje počasi
postajajo premajhne. In je navdušena nad njimi, drugega noče obuti...
Potem
sva tudi zlagala geometrijske like, sestavljala sestavljanke, pihala in pokala
mehurčke… nato pa si je zaželela kopanja. V tuš kabini sem namestil njeno kad,
jo napolnil z vodo prijetne temperature, nato pa več kot uro skrbel, da se ni
ohladila, in da je dete v njej uživalo.
Za
kosilo sva pekla pleskavice, tako da sem v dveh dneh že v drugo zagnal žar.
Včeraj, ko je bil sine na obisku, sva, zaradi njegovih trenutnih zdravstvenih
okoliščin, jedla piščančje, natančneje bedra, odrešena kosti, in povsem
nezačinjena, tudi nesoljena, vendar…
Ugotovil
je, sinko, da so bistveno boljša, celo kot začinjena, a v ponvi pripravljena,
in res, meso je bilo lepo zapečeno, obenem pa sočno in mehko, da se je kar
topilo v ustih. Dejansko zelo okusno.
Mala je
neučakano spremljala pripravo jedi, in del tega čakanja ji je olajšal
simpatičen hrošč, ki naju je obiskal in čigar podobo sva ujela na posnetek. Ko
pa je bilo kosilo pripravljeno… najprej se je napokala mesa, nato pa se še s
konkretnim kosom torte posladkala.
Nekaj
časa sva, po kosilu, preživela v kuhinji, lovila sva obade, jih skrajšala za
glavo, spoznavala dotik njihovih »trnatih« nog, in z njimi stregla dvema
pajkoma, ki sta se pridno lotila dela. In je zanimivo, s temi obadi, precej
časa še migajo, po tem, ko postanejo skrajšani…
Še malo
sva bila spodaj, nato pa sva se umaknila v nadstropje, ubežala vročini. Malo
je, znova, v kadi, jaz pa, na hitro, to zapisujem. Kasneje bova pa (tudi)
zalivala, uživa pri tem, Oliverjeve paradižnike in najin mikro vrt. Kakorkoli
že, dete je nenehno čivkasto, čebljavo, predvsem pa veselo, nasmejano.
Ni komentarjev:
Objavite komentar