Prekleti dnevi moji!

Prekleti naj bodo vsi dnevi, v katerih sem sanje porajal in upe gradil! V napačnem okolju sem to počel, njih upi so zgolj v žretje usmerjeni, do sanj pa sploh sežejo ne!

 

Prekleti naj bodo dnevi, vsi in vsak, v katerih sem hitel pomagati tistim, ki so se kot pomoči nevredni izkazali! Dajal sem jim svoje življenje, da so ga popljuvali!

 

Prekleti naj bodo dnevi, v katerih sem svoj rad-te-imam izkazal tistim, ki z dušo ne zmorejo! Ne ve sebičnost, ne ve pokvarjenost, preračunljiva, kaj je tisti rad-imam (z izjemo njihovega rad-imam-SEBE!), pa se zgodi podobno kot s koruzo in s svinjami – česar ne požrejo, v lasten drek poteptajo!

 

Že dolgo je tega, kar mi je starejša, žal pokojna oseba izpovedala: kar znajo oni, tega se vsakdo lahko nauči, kar zmoreš ti, do tega oni nikoli ne bodo dospeli.

 

Vedel sem, tudi sam sem to že vedel, a sem komajda dobro zakorakal po svoji poti, sam med vsemi njimi, in sem potreboval določene pritrditve, tudi tovrstne, da sem zmogel samozavest graditi.

Oni s tem nimajo težav, bebci, njih »samozavest« je domišljavost bebavosti, prepričana, da vse ve, in še najbolj o tistem, o čemer »nekaj sliši«, »nekaj prebere«, bežno, izza vogala, vidi. Bebavost nagonska, in njen »po svoje vedeti«!

 

Da, nekoč sem potreboval vzpodbudo, da sem zmogel dospeti do tega, da govnu rečem govno, svinji svinja, in da vztrajam pri tistem, kar zmorem z dejstvi ubraniti, in, za razliko od njih, sebičnih bebcev, tudi v praksi izkazati, čeprav…

 

Prekleti naj bodo dnevi, ki so me do spoznanj vodili, in pripeljali! Ko ne bi vedel, zlasti o njih, »ljudeh«, bi mi lažje bilo. Domnevam.

 

Preklet naj bo dan, ko so me rodili! Takšnega, kakršen sem. Med govnom zmore biti samo govnu lepo.

 

Prekleti vsi dnevi, ki so mi še ostali! Dobro vem, da samo ena stvar obstaja, na katero smem z gotovostjo računati, in vem, da me ne bo izdala – smrt, moja smrt! Vse ostalo pa…

 

Sveta ne morem spremeniti, in četudi vse govno v tri materine pošljem, bo še vedno govno ostalo! »Boreče« se za »drugačno«, a izkazujoče se natanko govnu ustrezno! Drugače kot govnasto govno tudi ne zmore.

Ne ostane mi drugega, kot da sebe in svoje dneve preklinjam, cepec, idiot! Kako lepše bi mi bilo, ko nikoli roke niti ponudil ne bi, čeprav… na žalost, a človeku takšna možnost ni dana, že rodi se »defekten«, nasproten sebičnemu živalstvu, sredi katerega živi!