Sori, a ne sodim v vlačugarski smrad!

Že dolgo je od nekega nekoč. Dogajal se je v bivši, bojda gnili državi, tako gnili, da je večino potegnila iz blata na asfalt, ji omogočila šolanje, zaposlitev, dospetje do stanovanja, brezplačno zdravstveno oskrbo…

 

Kar nekaj naslovov je bilo, na katera sem poslal prošnjo za zaposlitev, in nisem dolgo čakal na sklenitev delovnega razmerja. Niti mesec dni nisem opravljal dela, ko je prišlo vabilo na pogovor, iz nekega drugega podjetja. In odzval sem se na to vabilo, bojda se vzgojenost tudi tako izkazuje…

Pričakal me je sam direktor splošnega področja. Delo, katero mi je ponujal, je bilo krepko zanimivejše, in bolje plačano, predvsem pa perspektivnejše od tistega, katerega sem komajda začel opravljati…

Možakarju sem pojasnil, da mi godi njegovo povabilo, in tekom pogovora izkazana želja po najinem dogovoru, vendar – podpisal sem pogodbo o zaposlitvi, dal sem svojo besedo, pa ne morem kar tako pokazati hrbta svojemu delodajalcu, čeprav bi s tem šel na boljše, krepko boljše…

Sogovornik se je predstavil v dvojni podobi, izrazil je tako obžalovanje, ker se nisva dogovorila, kakor tudi odobravanje mojega ravnanja, celo njegovo spoštovanje, vrednotenje, rekoč »če boste kadarkoli iskali službo mi to, prosim, sporočite«…

 

Malo manj je do nekega drugega nekoč, v katerem so znotraj podjetja skušali »razčistiti« z neko osebo, ki je zasedala bistveno boljši položaj od mojega…

Vodja kadrovske je prišel k meni in mi ponujal novo, boljše delovno mesto, krepko bolje plačano.

Poznal sem razmere in hitro zaključil pogovor: v kolikor bi bilo delovno mesto nezasedeno, bi ponudbo, bržčas, sprejel, v konkretnem primeru pa je ne bom, ker vam ne bom služil za to, da se boste znebili osebe, ki to mesto zaseda…

 

Še nekoliko manj je do spet nekega nekoč (takšnih nekoč sem kar nekaj spoznal), že sem direktoroval, ko me je nek likvidacijski upravitelj snubil za sodelovanje. Slišal je, da sem v »svojem« podjetju uspešno razrešil kadrovsko problematiko, pa sem mu postal zanimiv. Hotel je, da bi, pogodbeno, delal z njim, in skrbel za to, da bi se podjetja v postopkih, likvidacijskih, stečajnih, s čim manj stroškov, in čim hitreje, znebila zaposlenih, jih, dobesedno, »metala na cesto«…

Imel je smolo, ta upravitelj, kajti – ene same osebe nikoli nisem »vrgel na cesto«, nikoli, pač pa sem vsem presežnim uredil prehode v druga podjetja, na neka druga delovna mesta. In sem, kakopak, povabilo odklonil, pa čeprav bi z njegovim sprejemom lepe denarce (za)služil…

 

So, dejansko, navadne vlačuge! Prodajajo se iz dneva v dan, za lastno varnost, za denar pripravljeni narediti vse, kar od njih zahtevajo. In so »poštenjaki«, ko, denimo, leta, desetletja dolgo vedo, da podjetju kradejo, a kljub temu delajo, sodelujejo v nečednostih, da bi kasneje, »poštenjaki«, ko tistim ta-glavnim krila pristrižejo, kazali na »barabe« in lastno »poštenost« malikovali!

 

Nikoli nisem tako, nikoli! Ko sem dal besedo, sem jo spoštoval. Ko sem prevzel delo, sem ga odgovorno, korektno opravljal. Ko so od mene pričakovali, celo terjali neetična ravnanja, sem bodisi po svoje naredil, bodisi odklonil sodelovanje. V obeh primerih, seveda, sebe izpostavil povračilnim ukrepom, v obeh primerih prevzel odgovornost za lastno odločitev, ravnanje. In ko je bilo treba povedati, sem povedal, pa čeprav so bili vsi »poštenjaki« tiho…

 

Da, prodajajo se, nenehno in povsod, ne samo na delovnih mestih. Tudi doma, tudi v svojih »ljubeznih«, povsod, vse jim poteka po njihovem daj-dam sistemu, vse! In, po malem vsaj, kradejo, na različne, a vse neetične načine, ko odvzemajo tisto, kar jim sicer ne bi smelo pripadati.

Ne, nikoli nisem sodil mednje! Hinavci, lažnivci, kradljivci, vlačuge… bitja, katerih organsko ne prenašam, mi preveč smrdijo!

 

In potem, ko slišim njihov »vsi tako delajo«, njihovo opravičevanje lastnega nečednega izkazovanja… ja, prav radi tega, ker vsi tako delate, zaradi tega je svet svinjak, in prav zaradi tega meni ti vsi, in njihova početja, niso sprejemljiva! Še ščurki so boljši od njih, pa raje pri svojem preklete-svinje ostajam!

Mater jim pokvarjeno, in potem mi takšni razlagajo o pravilnem, dobrem, poštenem, človečnem?!