Vesoljček na obisku…

Popoldne sem na vrtu zaznal vesoljca, pravzaprav vesoljčka…

 

Pri vsem bi mi rada pomagala in zlasti pri tistih opravilih, pri katerih njena prisotnost povzroča predvsem dodatno skrb. A se, kljub temu, večinoma uskladiva, in se mora le pri nekem žaganju, cepljenju drv… umakniti na varno razdaljo. Košnja pa tako in tako počiva, kadar je tatin Sonko doma…

 

V kleti je že vse pregledala in vsakodnevno uporablja orodje, ročno, shranjeno v ustreznem zaboju. Danes pa je segla po vezirju in si ga namestila. Sam ga uporabljam bolj izjemoma, rad se orosi, pa mi ni v neko pomoč, in je ostal, še od zadnje košnje, od davnega ne-vem-več-kdaj, neočiščen, dodobra s posušenimi delci trave, in tudi zemlje, »okrašen«, a njej sila zanimiv in zabaven. Če pa je dete zadovoljno, potem… pikico tega zadovoljstva ji »odščipnem« in zaužijem.