Čemu že je propadel Rimski imperij?

Zasledil sem trditev, ki jo zapišem v (njeni) skrajšani obliki: »Rimski imperij je propadel, ker ni imel več kje krast. In zato bo propadla tudi zahodna civilizacija.«

Trditev, ki se zdi celo sprejemljiva, a je takšna le na prvi pogled, in tistim, ki – niso zmožni dospevati do (dejanskih) vzrokov! A najprej sledeče…

Zaustavimo se malček pri sosledjih, pri t. im. vzročno-posledičnih povezavah, pa se povprašajmo o tem, katera od zapisanih trditev je pravilna (in katera ni).

Je pravilna sledeča: Ker govori neumnosti, je neumen.

Ali, morda, ta: Ker je neumen, govori neumnosti.

Da bo nekoliko lažje, je pravilno ker daje mleko, je krava, ali ker je krava, daje mleko?

Nekoliko poenostavim, pa pripišem, da je resnica zagotovo ta, da vsaka krava v normalnih okoliščinah daje mleko (potemtakem velja ker-je-krava-daje-mleko), dočim vsaka žival, ki daje mleko, NI krava (poznamo tudi ovčje, kozje, kobilje, oslovsko, kamelje… mleko), pa, potemtakem, trditev ker daje mleko, je krava NITI SLUČAJNO NE MORE BITI PRAVILNA!

Krasti ( = izkazovanje = posledica), govoriti neumnosti ( = izkazovanje = posledica), dajati mleko ( = izkazovanje = posledica)… vse to SO IZKAZOVANJA, in izkazovanja so zgolj POSLEDICE določenih zasnovanosti, določenih dejstev, značilnih bodisi za posameznike, bodisi za vrste. In kdor vsaj jezik (vsaj malo) pozna, ta bi moral vedeti, da posledica in vzrok nista eno in isto, potemtakem bi moral poznati tudi sosledje, in vedeti, da je najprej vzrok, nato njegova posledica. Bi moral, vedeti, ko bi – imel s čem misliti! Pa – ker nisem sposoben na pošten način, zaradi tega kradem… in nekdo mi lahko prepreči krajo (ali se sam odločim prenehati z njo – pomeni, da je kraja spremenljivka), a mi ne zmore odpraviti nesposobnosti (pomeni, da je le-ta trajnost, konstantnost).

Vrnimo se k Rimskemu imperiju, in domnevnem razlogu njegovega propada, k tistemu propadu-zaradi-odsotnosti-kraje, pa se povprašajmo, tako, za hec, sledeče: ZAKAJ oz. čemu pa so morali krasti (v smislu zagotavljanja lastnega pre/živetja)?! Na tak način bomo namreč dospeli do nekega izhodiščnega stanja (v odnosu do tega »krasti«), in bomo porekli zaradi tega, ker niso bili zmožni drugače (torej na pošten način) zagotavljati pokritje lastnih potreb. In s tem smo že pri povsem drugačnem razlogu propada (Rimskega imperija), pri razlogu, ki govori o NESPOSOBNOSTI (za ohranitev istega). Potemtakem, če je bila nesposobnost najprej (in JE bila!), in je šele naknadno (zaradi taiste nesposobnosti) nastala kraja, potem je nesposobnost (za ohranitev skupnosti) tista vsebina, zaradi katere skupnost ni mogla preživeti. Ampak…

Da, ko bi se zaustavili pri tej trditvi, in tudi za to nesposobnost ne bi poiskali VZROKA, bi le delno pojasnili dejanski vzrok propada Rimskega imperija, kajti – le-ta, imperij, se je spreminjal, s časom: najprej je bil relativno majhna tvorba, kasneje se je obrnil navzven in je začel pripajati številna druga ozemlja… in na začetku (torej v času še-majhnosti) niso imeli komu krasti (kadar samemu sebi jemlješ, takrat drugemu ne kradeš), a so bili, kljub temu, uspešni (niso propadli) – ne nazadnje so »gradili civilizacijo«, osnovali vojsko (potrebno za osvajanja), opremljali taisto vojsko (jo ne le hranili, pač pa sredstva vlagali tudi v oborožitev)… pomeni, da so zmogli, poleg pokrivanja osnovnih stroškov (potrebnih za zagotavljanje pre/živetja skupnosti), nositi tudi dodatne, stroške, in jim je to uspevalo! Pomeni, da so (na začetku) bili zmožni ( = sposobni) zagotavljati lasten obstoj. Potemtakem…

Potemtakem so bili (v samem izhodišču) zmožni (sposobni) živeti brez tega, da bi kradli! In glede na to, da se zmožnosti (sposobnosti) ne spreminjajo kar tako, čez noč, ja, glede na to je, nujno, zastaviti sledeče razmišljanje: če so bili na začetku (kot relativno majhna skupnost) sposobni samostojnega živetja, ZAKAJ oz. čemu niso bili taistega zmožni tudi kasneje (takrat, ko so se razširili)?!

S konkretnim vprašanjem smo nekoliko zamajali trditev o zmožnosti-zagotavljanja-preživetja, in smo, v bistvu, dospeli do ugotovitve, da je (bila) ta zmožnost relativna (torej NI bila absolutna), in da je bila neposredno odvisna od velikosti imperija (s tem, posledično, tudi od količine oz. velikosti potreb, katere so morali zadovoljevati), pa je obstajala (takrat, ko so bili majhni), in NI obstajala (takrat, ko so bili večji oz. »veliki«). Potemtakem je prav velikost imperija tista vsebina, ki je imperij sesula!

Kakopak, tudi pri tej trditvi obstaja ta vražji ZAKAJ (čemu), in obstaja še toliko bolj, ko pomislim na tisti obči vsi-ljudje-vse-vedo, ali na tistega v-slogi-je-moč, celo na tistega več-kot-nas-je-več-smo-zmožni-narediti, oziroma, z drugimi besedami, NI RES, da je večja (celo gromozanska) skupina nujno obsojena na propad, JE pa res, da zvečine niti manjše (celo majhne) NE zmorejo obstajati. Pa, znova, sledi ta ZAKAJ pa je temu tako?

Preprosto: kadar sobivanje sestavljajo TVORNI, potemtakem tudi UMNI posamezniki, odgovorni, etični… takrat število teh posameznikov sploh ni pomembno, naj jih bo v milijardah, vselej bodo znali poiskati (vsem) ustrezne rešitve, vselej bodo zmogli zadovoljevati svoje potrebe (bodo, pač, tako, kot vsa umna bitja itak počno, živeli pogojem/okoliščinam primerno, tudi skromno, če za boljše ne bo)! Pomeni…

Pomeni, da bi se dalo sklepati, da je bil Rimski imperij združba zvečine NEumnih, NEtvornih, NEetičnih… posameznikov, takšnih, torej, ki so prav zaradi svojih izhodiščnih stanj (neumnosti, netvornosti, neetičnosti) že v osnovi bili NEZMOŽNI dejanskega sobivanja, obenem pa je vsakdo (kakor tudi dandanes) želel imeti (takratne) plazma sprejemnike, pametne telefone, avtomobile… plače in pokojnine… kakršne je pri posameznikih (zmožnejših od povprečja, zmožnejših bodisi po uspešnejšem – in predvsem na nepošten, neetičen način - izkoriščanju danih možnosti, bodisi objektivno zmožnejših) videl!

Da, to je to, Rimski imperij je propadel, ker je postal prevelik (v odnosu »vodstva« in njegovih zmožnosti po vprašanju zagotavljanja temeljnih potreb živetja, do občosti in njenih potreb, bolje – želja, pričakovanj, zahtev), ker je bila masa netvornih, nesposobnih, neumnih, neetičnih v tej pre-velikosti takšna, da je že presegla vse realne zmožnosti zagotavljanja obstoja (na drugi strani pa je bilo tvornih, umnih… le toliko, približno, kolikor jih je v vsakem in vseh časih, potemtakem nekih 2 % razumskih bitij), ker so se začela notranja trenja (sodelovali, zares sodelovali itak nikoli niso, je vsak po svoje vlekel) in spopadi… in prav zaradi tega, zaradi OBČE neumnosti, nesposobnosti, netvornosti, obenem zaradi OBČE pogoltnosti – je propadel Rimski imperij (in radi taistega BO propadla tudi zahodna civilizacija)!

Kraja je bila, pač, zgolj POSLEDICA stanja, katerega sem tu skušal pojasniti.