Kako je pri volkovih?

Za volkove veljata dve trditvi, prva, da “so socialna bitja”, in druga, da “spoštujejo avtoriteto”. Poglejmo, kako je, z obema trditvama, in predvsem poglejmo - če je moč potegniti vzporednici, iz volčjega v človejaški svet!

Kaj je to “biti socialno bitje”? To je, preprosto, biti bitje, ki NE more biti samo, NE more živeti brez druženja, povezovanja. Ta “NE more” se (pri socialnem bitju) ne nanaša na zagotavljanje materialnih (in ostalih) pred/pogojev živetja, pomeni, z drugimi besedami, da ima socialno bitje POTREBO PO DRUŽENJU, oz. da ne zmore živeti zadovoljno (pa čeprav je sito, oblečeno, preskrbljeno z vsem, kar potrebuje...), v kolikor ne živi v neki skupnosti!

Kadar živiš v skupnosti, in kadar ti je takšno živetje temeljno vodilo (kadar SI zares socialno bitje), takrat se zavedaš, da si se dolžan odpovedovati delu samega sebe (svojih želja, potreb) in to počneš zato, da lahko tudi preostali člani skupnosti čimbolj živijo po svoje. Kakopak, gre za obojestranski odnos, bolje: vsestranski, pa se vsakdo, ki živi v skupnosti, na povsem enak način, tudi odpoveduje samemu sebi (da, spet, drugim, in tudi tebi, omogoča “živeti po svoje”, bolje: čimbolj po svoje).

Mar v volčjem (ali človejaškem ali kateremkoli nagonskem) svetu obstaja tak način živetja? Mar so volkovi (ali človejaki ali katerakoli nagonska bitja) zares socialna bitja? NE, daleč od tega, da bi bili, kajti...

Katerokoli nagonsko bitje, potemtakem tudi volkovi (in tudi človejaki) so socialni zgolj navidezno (je, pač, res, da, praviloma, živi v skupnosti), kajti v sobivanje jih NE povezuje želja po druženju, pač pa jih povezuje - POTREBA PO SOBIVANJU, potreba v smislu lažjega, ugodnejšega, varnejšega pre/živetja... potemtakem jih povezuje lasten interes, povsem sebično naravnan (v podobi želje da-mi-bo-bolje)! V krdelu namreč volkovi (in vsa nagonska bitja, tudi človejaki) npr. lažje, uspešnejše ter predvsem bolj varno (za slehernega posameznika) u/lovijo plen (hrano, potrebno za golo živetje)... v krdelu se lažje u/branijo, načeloma vsaj, takrat, kadar na področje “domorodnega” volka dospe nek tujec... v krdelu lažje po/skrbijo za podmladek. TO je tisto (in ne sama želja po druženju, sama socialnost), kar volkove (in vsa nagonska bitja, tudi človejake) združuje v skupnosti!

Volkovi (in vsa nagonska bitja, tudi človejaki) ne poznajo tistega zavestno-hote-odpovedovati-se-samega-sebe, usmerjenega v zadovoljstvo celote oz. skupnosti, in (šele posredno) tudi slehernega posameznika! Ko bi to poznali, potem med njimi ne bi, nenehno, prihajalo do razprtij, do tega, da nižje razporejen volk skuša izpodriniti višje razporejenega (mu odvzeti njegove pravice, in jih priboriti sebi), potem njih skupnost ne bi temeljila na temelju moči (zmožnosti) slehernega posameznika, ki je (na njih družbeni lestvici) višje razvrščen (in se ne želi odpovedati svojih privilegijev), in na nemoči (nezmožnosti) nižje razvrščenih (ki si želijo prisvojiti nesvoje, tuje privilegije)! Poznajo pa tisto, čemur pravimo lastno-zadovoljstvo, in stopnja (količina) tega lastnega-zadovoljstva je merodajna za to ali bo volk o(b)stal kot član krdela (torej se bo, domnevno vsaj, izkazoval kot socialno bitje), ali pa si bo poiskal možnosti izven skupine, kot sam(otar), pa - če je (vsaj za silo) sit, če se počuti (vsaj za silo) varnega, če mu krdelo dopusti (vsaj za silo) neke svobode... potem bo ostal “socialno bitje”, v nasprotnem pa bo svoj interes preusmeril izven skupnosti.

Pomeni, da volkovi ne zmorejo delovati kot homogena skupina?

Zmorejo, pa še kako zmorejo, denimo takrat, ko lovijo (in vsak posameznik pričakuje delež ulova) oz. takrat, ko pričakujejo (zase in sebi!) neke ugodnosti, temelječe na skupinskem izkazovanju... in takrat, kadar se za/čutijo ogrožene s strani neke zunanje grožnje, denimo grožnje v podobi nenjihovega, tujega krdela, ki dospe (lahko tudi v podobah “migrantov”) na njih področje (na področje, katero naj bi sami in samostojno nadzorovali). Ko pa teh groženj ni, takrat pa... volkovi, še zdaleč, NISO socialna bitja, vsaj v pravem pomenu termina ne!

Kako pa je glede “spoštovanja avtoritete”?

Nekako takole: volkovi (ali katerakoli nagonska bitja, tudi človejaki) NIKOGAR ne spoštujejo (v smislu, da bi spoštovali posameznika zaradi njegovih, katerihkoli, vrlin), pač pa “spoštujejo” ( = upoštevajo) položaj, konkretneje - upoštevajo moč, veščino, zmožnost ubraniti-se-napada-in-ohraniti-lasten-položaj. Zaradi tega vsake toliko preverjajo, če je “avtoriteti” moč upadla, če so sami na njej pridobili, pa bi si lahko, z neposrednim obračunom, priborili boljši, ugodnejši položaj. KO bi zares spoštovali avtoriteto (neko vrlino, ki “krasi” določenega posameznika), potem bi to vrlino (ki bi iz posameznika naredila avtoriteto) spoštovali nenehno... medtem ko oni “spoštujejo” moč (fizično moč, spretnost ugriza...) in to počno le toliko časa, dokler ta moč ne uplahne.

Povsem enako je v človejaškem svetu, v katerem “spoštujejo” položaj, uradno potrdilo (tudi v podobi spričevala o - na žalost v absolutni večini primerov zgolj domnevni - izobraženosti), “privilegije”, katere nosi določena razvrstitev na družbeni lestvici, količino odločanja (o vprašanjih, nanašajočih se na skupnost, posledično na slehernega posameznika), in NE spoštujejo značajskih lastnosti tistih, kateri s taistimi položaji, potrdili, “privilegiji”, odločanji... razpolagajo!

Pravzaprav ČLOVEJAKI NISO ZMOŽNI UGOTAVLJATI ( = prepoznavati) ZNAČAJSKIH LASTNOSTI, kajti le-te (vsaj domnevno) “ugotovijo” šele naknadno, predvsem pa po tem, ko se nekdo že dlje izkazuje z določenimi svojimi ravnanji (pomeni, da prepoznavajo sama ravnanja oz. njih posledice, ob čemer o ne/sprejemljivosti le-teh sklepajo na osnovi tistega če-je-meni-dobro-je-ravnanje-pravilno... in nasprotno)!

Medklic: Robin Hud (čeprav le kot literarni/filmski lik) JE KRADEL, JE BIL LOPOV, vendar - ker je dajal “revežem”, je za občost dober in junak... vsak “vodilni” (odločujoči), ki jemlje sebi (kar, načeloma, NI njegovo), pa je zgolj lopov, in baraba, in je tak ZGOLJ RADI TEGA, KER NE DAJE TUDI DRUGIM, “revežem” (ja, takšna so merila človejakov, takšno je njihovo opredeljevanje sveta!!!).

In prav enako, kakor v svetu volkov, je v človejaškem svetu glede njihove “socialnosti”: vsakdo se ozira navzven in hoče imeti tisto, kar vidi pri drugem, vsakdo presoja o ne/dobrem svetu na temelju tega, če je njemu ne/dobro... potemtakem vsakomur skupnost ustreza izključno takrat, kadar je njemu (v tej skupnosti) dobro (kadar so njegovi interesi - in NE interesi skupnosti - vsaj relativno zagotovljeni)!

In kako je v svetu človeka? Povsem drugače, kajti - človek potrebuje druženje (potemtakem potrebuje lastno živetje po/deliti z nekimi drugimi) in ga potrebuje ZARADI DRUŽENJA SAMEGA (in NE zaradi nekih drugih interesov, katere bi uspeval zadovoljevati znotraj druženja)... obenem pa vrline dejansko spoštuje ter se ob vrlinah drugega ne čuti ogroženega, nasprotno, le-te (vrline, torej) ga spodbujajo, da se tudi sam skuša približati jim (postati vsaj primerljiv s tistim, katerega spoštuje)!