»…za
to, da živimo, kakor živimo ( = slabo)«. Ne
me hecat! Dajmo malček drugače, vsaj tisti, ki so zmožni drugače, bolje –
vsaj tisti, ki zmorejo mislit!
Politika
je zgolj dejavnost, je poklic, je način izkazovanja (tako posameznikov, kakor
tudi skupnosti)… potemtakem je zgolj takšna, kakršni so tisti, ki se gredo
politiko (pretežno zgolj »politiko«)! Potem NE more biti prav ničesar kriva,
pač pa so krivi butci, ki se gredo »politiko«, in ki odločajo (tudi) o tem,
kdo bo v banki zasedel mesto odločanja!
Tudi z
banko ni prav nič drugače, je le seštevek objektov (v katerih izvaja svoje
dejavnosti), sredstev (s katerimi dejavnost opravlja), izvajalcev (taiste
dejavnosti) in dejavnosti, od katere živi.
Z
objekti, samimi po sebi, ni prav nič narobe – stojijo, ne da bi zmogli,
komurkoli, kaj (s)početi, bodisi dobrega, bodisi slabega.
Sredstva
(računalniki, telefoni, mize, stoli…), bi si upal trditi, tudi niso ničesar kriva.
So, obstajajo, in to je – to!
Dejavnost
tudi ne zmore sama po sebi (sama od sebe, sami sebi v namen) obstajati, pač pa
obstaja zaradi tega, ker je ustvarjena z namenom omogočanja realizacije
želja/namenov/načrtov tistim, ki v določenem trenutku (ali pa sploh ne) ne
razpolagajo s potrebnimi sredstvi (za doseganje taistih
želja/namenov/načrtov), naj bi pa bili, vsaj načeloma, zmožni obročnega
pokrivanja ( = zagotavljanja) taistih (sredstev). Potemtakem naj bi
bili zmožni izposojen denar TVORNO vložiti, in na osnovi realizacije tega
vložka zagotavljati tako pokrivanje tekočih (sprotnih) stroškov (tako
stroškov, ki jih sam vložek nosi, kakor stroškov tekočega živetja vseh, ki so s
tem vložkom, neposredno in posredno, povezani), kakor tudi stroškov, ki se
pojavijo v podobi vračila izposojenega denarja, torej v podobi mesečnega zneska
(ustreznega, pripadajočega /mesečnega/ deleža vračila) izposojenega
denarja, »oplemenitenega« s ceno izposoje, z obrestmi. Da, za vsako delo
(dejavnost, storitev) je potrebno plačilo, in ker je izposoja denarja temeljna
dejavnost bank, zaradi tega MORAJO za svoje delo terjati ustrezno plačilo.
Potemtakem
– nam, po vprašanju s-čem-je-nekaj-narobe, ostajajo samo izvajalci (bančne
dejavnosti), konkretno (ali pa le najbolj) tisti, ki odločajo, in odločajo tudi
tako, da oblikujejo napačno bančno politiko, izkazujejo (z vračilno
sposobnostjo neutemeljene) napačne investicije, izposojajo denar vračilno
nezmožnim. Potemtakem so za vse napake v bančnem poslovanju, torej tudi za »bančne
luknje« krivi – butci, katere butci iz »politike« nameščajo na vodilna, in
vodstvena mesta, v bankah.
Kapital?
Naj bi bil kriv, ker teži k dobičku? Kapital, ki se zmore izkazovati v podobi
objektov… strojev… denarja… celo znanja (da, vse, kar zmoreš v nekaj vlagati, z
namenom, da taistemu povečaš vrednost, vse, na temelju česar zmoreš tako
ohranjati obstoječo vrednost, kakor dodatno, novo ustvarjati, JE kapital!)… je
kriv? Potemtakem so (spet!) krivi objekti… stroji… denar… znanje?!
VSAKA
dejavnost, vsak obrat MORA težiti k dobičku, v kolikor želi pokriti, poleg
tekočih, osnovnih stroškov, tudi t. im. investicijske zadeve, potemtakem tiste
stroške, ki so pogojeni neposredno z načrti o širitvi, posodobitvi, krepitvi…
poslovanja (le-ta je pomembna predvsem zaradi sledečega: več kot bom naredil, v
okviru istega časa in v okviru /vsaj bistveno ne povečane/ obstoječe delovne
sile, potemtakem tudi v okviru istih stroškov dela… vse to mi omogoča, da ceno
posameznega proizvoda znižam, in, s tem, omogočim povprečnežu, občestvu to, da
zmore proizvod kupiti). Da, zanimivo, mar ne, a kadar kupuješ »poceni«,
takrat te sploh NE MOTI to, da je zaradi cenenosti izdelka nekdo (drug) slabše,
morda celo slabo plačan (za svoje delo), ko pa ti delaš, takrat pa veš kaj je
to slaba plača, in te sploh ne zanima to, da bo nekdo drug, tudi zaradi tvoje
slabe plače, lahko poceni kupil nek proizvod (produkt tvojega dela)!
Pomeni, če nisi zmožen celovito dojeti neke slike, katerekoli, da nisi zmožen
razumevanja (te celote), pomeni, da si
– butec!
In tu
smo že pri temeljnem vzroku tistega kdo-je-kriv-za-izkazujoča-se-stanja.
Vzroku, o katerem sem že v predhodnem zapisu (Čemu že je propadel Rimski
imperij?) pisal, a ne škoduje, če njegovo omembo ponovim. Smo pri obči bebavosti (NErazumskosti),
kajti le-ta ne samo, da izbira »politike« (pomeni, da sebi enakim omogoča,
da se gredo »politiko«), pač pa je obča bebavost v bistvu – valilnica vsake
(in vseh) posamične bebavosti, ne glede na to, na katerem področju se te
bebavosti bebavo izkazujejo!
Za
plesen je potrebna neka konstantnost, neka podlaga, konkretno – vlaga. Za bebavo delovanje družbe zadošča – bebava
(z)družba! (Z)družba, ki niti lastnih apetitov NI zmožna krotiti, (z)družba,
ki terja več od tistega, kar je zmožna ustvariti!
Ni komentarjev:
Objavite komentar