Da, tudi tako bi se dalo, pogojno vsaj, kajti - kadar dvomim v obstoječe (razlage, pojasnila), obenem pa sem razumsko zasnovan (ter zmorem upoštevati dejstva, kot objektivnost), takrat, očitno, tudi razmišljam (mislim) o nečem, o tistem, pač, o čemer dvomim. In kadar razmišljam (o tistem, o čemer dvomim), takrat sem do predmeta razmišljanja zadržan, se (tudi z ravnanji ne!) ne izkazujem nepremišljeno...
A gre tudi krajše, nekako tako:
Dvom je
spremljevalec razuma in njegove potrebe po ugotavljanju, obenem nasprotnik
občih, in zlasti tisočletnih "resnic"!
Ni komentarjev:
Objavite komentar