"Prepričanega se ne da prepričati!"

Trditev, s katero naslavljam predmetni zapis, je ena izmed obče veljavnih in se izkazuje v svoji kategorični podobi, potemtakem v podobi ugotovitve, ki NE dopušča dvoma, pač pa je brezpogojno veljavna (JE PREPRIČANJE oz. prepričanost)! Pa – je resnična, zares ustreza dejstvom?

Takole odgovorim: v kolikor želiš dospeti do dejstev, do resničnega, potem SE IZOGIBAJ OBČE VELJAVNIH »RESNIC«, potemtakem tudi prepričanj, ki o njih govorijo! KO bi bila obča prepričanja zares sprejemljiva, s stališča dejstev oz. resnice, potem… bi ne bila Zemlja še vedno ploščata, bi se Sonce, še vedno, ne vrtelo krog nje… bi, ne nazadnje, oblast (položaj, funkcija) zares ne kvarila posameznika, bi družben sistem zares ne »vzgajal« slehernika in vseh??! Pa temu ni tako, mar ne, kajti – kadar nekaj velja kot pravilo, takrat, preprosto, NI IZJEM (pa bi »položaj« MORAL pokvariti vsakogar, brez izjeme, in bi družben sistem MORAL »vzgojiti« vsakogar, brez izjeme… natanko tako, kot voda MORA zmočiti vsakogar oz. vse, na komer/čemer se znajde!), obenem pa…

Obenem pa bom s povsem preprostimi primeri, med katerimi so določeni občosti celo dosegljivi (v smislu njih »poznavanja«), pokazal, da naslovna trditev NE drži, vendar – pojdimo počasi, po vrsti.

Kaj je prepričanje?

Je mnenje, bolje stališče, in kot takšno tudi življenjsko vodilo, na temelju katerega se izkazujemo tudi s svojimi ravnanji. Tako, kot meniš, da je potrebno, tako tudi ravnaš. Preprosto.

Kako nastajajo prepričanja?

Na dva, zgolj na dva načina, v odvisnosti od tega, če se porajajo v nagonskem ( = NErazumskem) okolju ali pa v razumskem ( = NEnagonskem).

V prvem, torej v občem, absolutno večinskem, nagonskem okolju se porajajo v podobi »vzgoje«. Čemu v navednicah? Preprosto, ker – DRESURA NI VZGOJA, dresura NI formiranje samorastočega živetja, neke suverene posamičnosti, ki bo na temelju konkretnih okoliščin, konkretnega poznavanja ( = vedenja, dejanskega razumevanja) in v okvirih edino možnih pravil tvornega sobivanja ( = etika!!!!) oblikovala svoje odzive oz. ravnanja, pač pa JE DRESURA ZGOLJ IN IZKLJUČNO PRENAŠANJE OBSTOJEČIH VZORCEV (mišljenja in ravnanja), torej vzorcev okolja, NA DRESIRANEGA (na posameznika, ki je del te in takšne »vzgoje«). Pomeni, da je dresura oblikovanje (tako po vprašanju mišljenja, kakor, posledično, tudi ravnanja) robotiziranih osebkov, osebkov, ki bodo »mislili« in ravnali natanko tako, kakor so naučeni »misliti« in ravnati, pa… če ata in mama, teta in stric, župnik in učitelj… »VEDO«, da je Zemlja ploščata, in da je treba v drugačne barve obarvane najmanj preganjati, če ne celo pobiti, potem bo za takšno »resnico« (in vse ostale) »VEDEL« tudi sleherni pripadnik nekega novega rodu, sleherni »vzgajanec«, ki ima, pač, to »srečo«, da je rojen v nagonskem okolju, da je sam v nagonski podobi (biološko) zasnovan, da ga je moč »vzgajati« natanko tako kot cirkuškega medveda, ki se tudi zmore naučiti plesati in voziti kolo! In bodo vsi (k sreči – za nagonsko »pamet« - so, v vsakem času, sila redki) raznorazni galilei zaman trobili o okrogli Zemlji, kajti – kamorkoli grem, na katerikoli grič (goro) se povzpnem, povsod vidim krog sebe le ravnino, pa mi ja ne bo nek (razumski!) butec trobil o tem, da svet ni ploščat!? Mislim – naj mi najprej POKAŽE sliko planeta, posneto iz vesolja, potem pa bom VERJEL SVOJIM OČEM…

In drug način? Sila preprost: edino pravilno nastajanje prepričanja je SPOZNAVANJE, UGOTAVLJANJE DEJSTEV, njih razumevanje, potemtakem ZMOŽNOST TAKO UPOŠTEVANJA RAZLIČNIH INFORMACIJ (ne pozabi: dobesedno vsaka stvar, vsaka vsebina JE sestavljena iz lastnih nasprotij, iz tistih »plusov in minusov«, pa LE POZNAVANJE – in zavedanje o njih sočasnem obstoju – VSEH OMOGOČA »izdelavo celotne slike« oz. celotnega, dejanskega vedenja, potemtakem tudi razumevanja obravnavanega /spoznavanega/ predmeta oz. vsebine!!!), KAKOR TUDI ZMOŽNOST PRESOJE (REALNE) UTEMELJENOSTI (DEJANSKE VELJAVNOSTI) POSAMIČNIH OZ. VSEH TEH INFORMACIJ IN, POSLEDIČNO, ZMOŽNOST IZLOČANJA NAPAČNIH TER POVEZOVANJA PRAVILNIH INFORMACIJ (V PODOBO ZAOKROŽENEGA, CELOVITEGA SPO/ZNANJA)!!!

Obstaja ta, drug način, tudi pri občih, pri absolutni večini?

Obstaja, kako da ne, a obstaja SAMO tam, kjer je do spoznanja moč priti NEPOSREDNO in na temelju čutnih zaznav (torej je moč do informacij dospeti s pomočjo konkretnega, praktičnega mišljenja, značilnega za vsa »višje razvita« bitja, ne glede na to, ali se nahajajo, po uradni – in še veljavni – razporeditvi v živalskem ali v človeškem svetu), pa je vsakomur »jasno«, da je voda mokra, da vroče »peče«, hladno »hladi«… medtem ko tam, kjer prihaja do obravnavanja celovitih (zaokroženih) tokokrogov, torej povsod tam, kjer govorimo o verižni vzročno-posledični povezavi (VSAKA stvar je obenem oz. sočasno posledica neke druge stvari IN vzrok neke tretje, oz. drugače povedano: VSAKA zadnja posledica nekega tokokroga je OBENEM tudi vzrok – novega tokokroga), pa NE moremo ne videti, ne otipati, ne vonjati, okušati, slišati dogajanj (in tega NE moremo tako pri tistih vsebinah, katerim pravimo NARAVNE ZAKONITOSTI, kakor pri tistih – ki so, mimogrede, tudi povsem naravne, a jih, kljub temu, izločajo in posebej omenjajo oz. obravnavajo – katerim pravimo DRUŽBENE ZAKONITOSTI), IN ZGOLJ ZARADI TEGA SE »ZGODOVINA PONAVLJA«, zgolj zaradi tega, ker NAGONSKO BITJE VSAKOKRAT V ENAKIH OKOLIŠČINAH RAVNA POVSEM ENAKO (tako, kot je ravnalo v preteklosti in kot bo v bodočnosti), saj MU NI DANO RAZUMEVANJE, ki je temelj suverenega odločanja, temelj izbire med več možnostmi!

ZA DOSPEVANJE DO PREPRIČANJ USTREZNIH DEJANSKIM STANJEM ( = RESNICI) JE NAMREČ POTREBNO KOMPLEKSNO OZ. CELOVITO MIŠLJENJE, KI PA JE MOŽNO SAMO OZ. IZKLJUČNO NA TEMELJU ABSTRAKTNEGA MIŠLJENJA ( = ZMOŽNOSTI PREDSTAVLJATI-SI-NEKAJ) OB SOČASNI ZMOŽNOSTI ZAVEDANJA REALNEGA, STVARNEGA SVETA!!!

Čemu to sočasno zavedanje realnega, stvarnega sveta? Preprosto – tudi umobolen ima svoje blodnje, si predstavlja nekaj (česar drugi ne vidijo, slišijo…), a ker nima povezave s konkretnim, ker se NE zaveda realnosti, NE moremo reči, da je razumen, da je zmožen razumsko delovati, in – tudi tisti, ki se znajde pod vplivom drog (pa naj gre »le« za alkohol, ni pomembno), ima tudi neka svoja »videnja«, si predstavlja določene zadeve, do katerih ostali ne dospevajo, a se obenem NE zaveda realnih okoliščin, pa tudi zanj NE moremo dejati, da se razumsko izkazuje!

Zmožnost abstraktnega mišljenja (po ugotovitvah stroke, in po ugotovitvah, do katerih je moč dospevati na temelju ugotavljanja – absolutno – večinskega mišljenja in ravnanja!) je dana 4 % celotne populacije, imenovane človeštvo! Pri čemer ne pozabi, da je dana tudi tistim, ki se nahajajo na skrajno levem delu Gausove krivulje (umobolnim), in (občasno) tudi tistim, ki imajo »videnja« pod vplivom raznih drog! TOLIKO O »RAZUMSKEM ČLOVEŠTVU«!!!

Je moč razumsko zasnovano bitje zdresirati v NEpravilno (realnemu stanju neustrezno) prepričanje?

Je, ŽAL je. In prav to, takšno zdresiranje, je tisto, čemur pravimo – VZROK PSIHIČNE OKVARJENOSTI (oz. v primeru njenega trajanja obolelosti!)!!!!

Seveda se je ob tem priporočljivo zavedati tega, da obstajata dva načina porajanja psihične okvarjenosti (obolelosti).

Prvi je OKVARA V PODOBI MEHANSKE PORUŠITVE BIO-KEMIČNEGA RAVNOVESJA oz. drugače povedano: v možganih se dogajajo določeni procesi, tudi kemični, kakopak, in kadar ti procesi NE potekajo tako, kot bi – skladno s samo zasnovanostjo organizma – morali, kadar so razmerja med posameznimi sestavinami »pokvarjena«, takrat pride do psihičnega obolenja… katerega je moč zdraviti IZKLJUČNO z zdravili, s »kemijo«, z vzpostavljanjem pravilnih – potrebnih – razmerij… pri čemer je beseda »zdraviti« zelo vprašljiva, in bi bilo bolje reči, da je obolenja te vrste moč obvladovati, jih nadzirati, s pomočjo zdravil, kajti – če organizem NI zmožen samostojno skrbeti za pravilna ravnovesja, potem je obsojen na VEČNO oz. doživljenjsko poseganje v podobi zdravil!). In ta(kšna) okvarjenost JE VIDNA NA VSEH PODROČJIH,NA KATERIH SE OBOLELI IZKAZUJE (s svojim mišljenjem, svojimi mnenji – trditvami in s svojimi ravnanji)!

Drug način pa je – OBČE VELJAVNA »VZGOJA« OZ. DRESURA, je postopek (tozadevnega vzgajanja) v okviru katerega sicer razumsko zasnovanemu bitju (POTEMTAKEM BITJU, KI MORA, NAČELOMA VSAJ, UPOŠTEVATI VSE IN PREDVSEM RAZLIČNE INFORMACIJE OZ. MOŽNOSTI, PREDEN SE ODLOČI ZA SVOJE MNENJE, JIH MORA CELO V PRAKSI PREVERJATI) dobesedno VSILIŠ »njegovo« mnenje (posledično tudi ravnanje), čeprav se taistemu spočetka upira (ker gre zgolj za mnenje okolja, zvečine nagonskega, NErazumskega!) in ga na tak način pripelješ do tega, da SE PODZAVESTNO ODPOVE SAMEGA SEBE OZ. LASTNE ZASNOVANOSTI IN RAZMIŠLJA/RAVNA TAKO, KAKOR RAVNAJO »VZGOJITELJI«, NAGONSKO!

Da, čudna zadeva je PODZAVEST. Čudna, a koristna. No, vsaj z vidika FIZIČNEGA preživetja zagotovo. Ne le, da v sebi hrani nešteto podatkov (katerih se – v normalnih okoliščinah - ne zavedamo), pač pa ZMORE CELO IZNIČITI TISTI PRAVI »JAZ« V POSAMIČNEM TELESU IN NAČELOMA SUVERENO BITJE (BITJE, KI JE NAČELOMA, PO SVOJI ZASNOVANOSTI,  ZMOŽNO IZBIRANJA MED POSAMIČNIMI MOŽNOSTMI, JE TOREJ ZMOŽNO SUVERENEGA ODLOČANJA!) SPREMENITI V OBIČAJNO PAPIGO, V ROBOTA, V PONAVLJALCA STARIH, V VEČINSKEM OKOLJU OBSTOJEČIH VZORCEV (mišljenja in ravnanja)!!! In mu s tem, takšnemu bitju, ne le okrniti umske zmožnosti na področju, na katerem veljajo določene zapovedi ( = prepričanja) večinskega okolja, pač pa mu okrniti umske zmožnosti tudi tam, kjer ima to bitje (še vedno in načeloma »proste roke« v mišljenju in ravnanju. In ne samo to, pač pa – kakor sleherna neustrezno obravnavana bolezen (potemtakem NEZDRAVLJENA), tako tudi VSAKA psihična okvara NAPREDUJE, se stanje neizogibno slabša in tisto »notranje nezadovoljstvo« (kadar si samemu sebi jetnik oz. kadar je tvoje bistvo v kletki tvojega telesa, kadar mu tisto, kar drugi terjajo od tebe, preprečujejo izkazovati se, delovati, živeti, obstajati… takrat zanesljivo NE moreš biti zadovoljen, četudi se lastnega nezadovoljstva NE zavedaš, ker ga podzavest potlači!) poskrbi, da se, sočasno, s slabšanjem psihičnega stanja slabša tudi fizično, telesno!

Tako, toliko o »prepričanjih« in prepričanjih, ki niti niso tako nedolžna zadeva, kajne? Za uvod bo dovolj. Zdaj pa – k primerom, ki pričajo o tem, da je v naslovu uporabljena trditev zgolj – »prepričanje«, izkaz NERAZUMEVANJA realnosti s strani NAGONSKO zastavljenih možganov!

Verjetno si slišal/a za dr. Ruglja (vem, večkrat sem ga že obravnaval, kot primer določenega izkazovanja, pa ga bom tudi topot). In veš, da je »zdravil« alkoholike. Dobro, NI jih zares zdravil, kajti kadar zdraviš, takrat odpraviš VZROK, ki poraja nepravilnosti, ozdraviš obolela pljuča, kadar so ona kriva za konstanten porast telesne temperature, oslabelosti, slabega počutja… medtem ko je dr. Rugelj zgolj odpravljal »vročino, oslabelost, slabo počutje«, medtem ko je »pljuča« pustil v natanko istem stanju, v kakršnem jih je tudi našel!!! Kakopak, ta »pljuča« in »vročino« razumi v podobi prispodobe!

Kaj je počel dr. Rugelj, kako je »zdravil«?

Preprosto – »vzgajal« (PREvzgajal), dresiral (PREdresiral) je, pa je uspel obolelemu eno prepričanje spremeniti v drugo, prvemu nasprotno! Nič več, nič manj, zgolj in samo to.

Tistega, pač, ki je bil prej NAVAJEN (prepričan v to, naučen v to) »težave (življenjsko nezadovoljstvo) reševati z alkoholom«, je NAVADIL, da je začel teči in telovaditi, da se je posvečal delu (delovnim obveznostim), da ni pil (ker mu je onemogočil dostop do alkohola), da je »zdravo živel« (v kolikor je moč za ROBOTA sploh reči, da ŽIVI, v podobi nekega suverenega, o sebi odločujočega bitja!!!), da je avtomatično, kot posnetek na nekem posredniku zvoka, kot papiga, kot aparat izustil »ne-pijem-sem-ZDRAVLJEN-alkoholik«, kajti – bog ne daj, da en sam kozarec (alkohola) dospe v črevesje takega »zdravljenega«, spet bo, skorajda zagotovo, začel piti, spet bo – bolan! To, in SAMO to je naredil dr. Rugelj!!!

Pa, da ne bo nesporazumov: naredil je VELIKO, ker je odpravil tekoče življenjske težave (tako »zdravljenega«, kakor tudi njegovega neposrednega okolja), in ker drugače z nagonskimi bitji sploh NI MOGOČE IZVAJATI TERAPIJE (za dejansko psihoterapijo, za dejansko OZDRAVITEV je potrebno imeti RAZUMSKO ZASNOVANEGA OBOLELEGA, kajti ta oboleli MORA razumeti pojasnila terapevta, MORA imeti zmožnost celovitega vpogleda v stvarnost, v njeno posamičnost, kakor tudi v celoto, katero te posamičnosti tvorijo, MORA imeti zmožnost KOMPLEKSNEGA MIŠLJENJA, potemtakem mora imeti tudi zmožnost ABSTRAKTNEGA MIŠLJENJA, MORA biti zmožen analitično-sintetičnega mišljenjskega delovanja, s tem tudi zmožnost IZBIRE med posamičnimi možnostmi, možnost – SUVERENEGA IZKAZOVANJA, NEODVISNEGA OD VEČINSKIH MNENJ IN RAVNANJ!!!!!!!!!).

Da, kakor lahko nagonsko bitje »vzgajaš« le z drilom, z dresuro, kakor mu lahko na ta način v-glavo-vbijaš-mnenja-prepričanja-ravnanja, tako ga lahko (SAMO) na enak način tudi PREvzgajaš, ga PREdresiraš, mu prvotno »prepričanje« nadomestiš z novim, nekim drugim. Potemtakem GA LAHKO PREPRIČAŠ (četudi je pred tem bil prepričan, in četudi po občem mnenju »prepričanega ni moč prepričati«!)!

In to je to! Dr. Rugel je posegel v ZUNANJOST, same VSEBINE PA SE NITI DOTAKNIL NI! Da, JE odpravil alkoholiziranost (in z njo težave, nastajajoče zaradi pitja), vendar NI odpravil vzrokov (življenjskega nezadovoljstva, nemoči, nekih konkretnih psihičnih, umskih stanj, posledično tudi telesnih), ki so pripeljali do tozadevne »rešitve« (pitja, omamljanja, izklapljanja iz realnega sveta). Potemtakem je obolele pustil, vsebinsko gledano, v popolnoma IDENTIČNEM psiho-fizičnem stanju, v katerem jih je tudi začel »zdraviti«. Navzven pa so, kakopak, postali občestvu »lepi« in sprejemljiv(ejš)i.

Na drugi strani pa sta za edino pravo (psiho)terapijo potrebna tako RAZUMSKO ZASNOVAN TERAPEVT, kakor tudi RAZUMSKO ZASNOVAN OBOLELI, kajti – samo tisti, ki razumeva realnost ( = dejstva) lahko dejansko pojasni tistemu, ki je zmožen taisto razumevati (četudi v stanju obolelosti te zmožnosti ne izkazuje); samo vzpostavitev zmožnosti SUVERENE izbire (suverenega razmišljanja in ravnanja) JE TISTO, ČEMUR PRI RAZUMSKO DELUJOČEMU BITJU PRAVIMO  Z D R A V O S T !!!

In – da, v tem, edino pravilnem terapevtskem delovanju, JE MOČ ODPRAVITI OBOLELOST (jo TRAJNO OZDRAVITI!), JE MOČ ODPRAVITI VZROKE, KI SO V OBOLELOST PRIPELJALI, JE MOČ OBOLELEGA PRIPELJATI DO TEGA, DA BO NA TEMELJU TERAPEVTOVEGA VODENJA IN PREDVSEM NA TEMELJU  L A S T N E G A  RAZMISLEKA – POVSEM SUVERENO OBLIKOVAL NEKA  S V O J A,  L A S T N E M U DOJEMANJU USTREZNA MNENJA oz. prepričanja, posledično tudi ravnanja!!!!

Da »prepričanega ni moč prepričati«?! BEDARIJA, ena izmed neštetih BEDARIJ, o katerih občost »VE, DA JE TAKO«! In, povsem mimogrede, za zaključek:

Si že slišal/a za JANIČARJE? Za tiste mladce, katere so Turki ugrabljali kot otroke, in jih PREvzgojili (jih PREPRIČALI), da so postali najhujši klavci… tudi (in zlasti) takrat, kadar so jih nad sovaščane, celo sorodnike poslali?!