Nekoč,
ko sem, v okviru večletnega ugotavljanja občih umskih zmožnosti (pravilneje:
NEzmožnosti), in sem, med ostalim, na nekaj spletnih mestih (še) komuniciral
malodane z vsakim, ki se mu je hotelo, in je hitel izmenjevati mnenja, o
različnih zadevah, sem, od nekega sogovornika, o sebi, zvedel sledeče: »Preveč
si razgledan, preveč veš, da bi znal pravilno ugotavljati!«
Dobro,
vsakdo, pa naj bo še tak bebec, ima, očitno, in žal, pravico do nekega mnenja
(celo do tega, da ga izkazuje na voliščih!), četudi se sploh ne zaveda tega,
kar govori, kajti…
Pomeni,
da je vsako pridobivanje (dejanskega!) znanja, torej znanja, katerega res
razumevaš (in ne samo skladiščiš v svojih pomnilnih enotah, v podobi kopice –
tebi – neuporabnih podatkov), škodljiva zadeva… potemtakem je, banalen primer,
tudi kirurgovo izpopolnjevanje (učenje o novih načinih zdravljenja, učenje o
uporabi – in sama uporaba – sodobnejših, učinkovitejših orodij…) škodljiva
zadeva, in bi bilo bolje, ko bi – anestezijo izvajal z macolo, potem pa, z
nekim mesarskim nožem, kar tako, na slepo (za)rezal…
Izjava,
katero sem navedel, je resda skrajno bebasta, vendar…
Vsako
zadevo se da »prevesti«, da se jo prikazati tudi v neki drugi luči, pa magari »vzvratno«,
in – po tej izjavi bi se dalo sklepati o tem, da pravilneje razumevaš, če manj
znaš, pa, če še malček stopnjujem: ničesar ne znaš, a o sem veš (ti je vse
jasno)!
Smešno?
Nepravilno? Vsekakor, oboje. Nerealno? Nerealno v smislu uspešnosti
(učinkovitosti) nekega ne/znanja, sicer pa še kako realno, kajti – ti, obči,
prav zares NIČESAR ne razumejo (op. p. ne govorim o izpolnjevanju stavnih
lističev, ne govorim o sestavljanju mize, po navodilih, in o podobnih stvareh,
ki sodijo med t. im. ročne spretnosti!)… potemtakem NIČESAR (zares) NE VEDO,
čeprav bi – o vsem odločali, meneč, da imajo ta vse v mezincu!
Ni komentarjev:
Objavite komentar