Prihaja Rožiček!

Nocoj po poteh se Rožiček podaja,

hinavcem goreče vabila raznaša,

za kraj, ki v nasprotni je smeri od Raja,

kjer Zlodej po moči bogove prekaša…

 

Zaprite vsa okna, zatisnite dveri,

zakurite v peči, bo v dimniku vrelo…

je spreten, Rožiček, pa mu licemeri

z izmikanjem delo storijo veselo!

 

Dospel bo, Rožiček, še preden dan vzide,

v bistvu od nekdaj mu tam je domače,

kjer z bogom zakriti se skušajo gnide,

nevredne neba, in tuzemske jedače!

 

Ko delo opravi, se čudež izkaže:

Izpraznjene cerkve, veljava Resnice,

le Človek, ki pojma človeštvo ne maže,

ostal bo, da čuva cvetlice in ptice!