Razmišljam
o konstantnem narodovem nezadovoljstvu, in ugotavljam, da sploh ni čudno, to,
da obstaja! Pri nas namreč mrgoli teh, ki vedo, da vedo, obenem pa njih besed
nihče ne upošteva! Ma, kaj upošteva, še sliši jih ne…
Si
predstavljaš, kaj si mislijo, v posameznih okoljih, ko k njim dospe, na obisk,
neka kitajska delegacija?! Z desetimi avtobusi jih razvažajo, naokoli, po
ogledih, in vsak drug razvažan je član parlamenta…
Naš
parlament je, zagotovo, premajhen. In v njem, niti pod razno, ne morejo biti
zastopani vsi narodni interesi. Zategadelj predlagam, da ga okrepimo,
številčno, in – namesto devetdesetih mandeljcev, ki v njem v prazno mlatijo, bi
jih moralo biti najmanj desetkrat več! Vem, vem, zavedam se, da bi takšno
povečanje porodilo cel kup težav, a so vse, brez izjeme, rešljive! Denimo…
Prostora
imamo, za nov objekt, več kot dovolj. Tam, v neposredni soseščini ljubljanske
norišnice je še dovolj zelenih površin, da bi jih bilo moč pozidati. In tudi
denarja bi bilo dovolj, itak aktualna vlada pravi, da so, trenutno, posojila
poceni, pa tudi – toliko je govora o tem, da moramo zanamcem nekaj zapustiti,
in – če jim že drugega ne znamo, poleg običajnega sranja, kakopak, bi jim lahko
vsaj zadolženost!
Sledeč
trenutni politiki, kupovanju predvolilnih glasov, bi lahko okrepili tudi
ministrstva. Pravzaprav bi lahko kar povečali število ministrov, zlasti na
področjih, na katerih bodisi dosegamo izjemne uspehe (razvoj, ekologija,
kultura…), bodisi so tako obsežna, da jih en sam minister ne obvlada (vojska,
gospodarstvo, znanost…). Si predstavljaš, kako bi poskočila kakovost, ko bi
bila, namesto enega, dva polpismena ministra, najmanj, za vsak resor!? Pa celo
brezposelnost, tisto uradno, bi občutno zmanjšali! Ko pomislim, da ima vsak
minister vsaj en fikus, in njegovega zalivalca, pa podministra, tajnico in
podtajnico… Posojila so poceni, ne pozabi!
Tudi
predsednikov vlade bi lahko imeli najmanj deset. Verjetno bi bilo bolje, samo
po sebi, ko bi jih več ne obvladalo, kot je sedaj, ko en sam – ne ob-vlada!
Denar se da poceni dobit…
In
potem…
Mejduš,
celo Kitajci bi nam zavidali! Si predstavljaš – slovenska politično-gospodarska
delegacija se poda, k njim, na obisk, kar z veliko, gromozansko tovorno ladjo,
in v silnem spremstvu, sestavljenem iz našega ponosa, velike vojaške ladje
(lahko bi novo kupili, sedaj, ko je denar poceni, ali pa Triglav iz muzeja
potegnili), in tistih nekaj frčoplanov, ki ravno prav zrak mešajo, da se je
moč, v poletni sparini, nekoliko ohladiti!
Ne,
res, smo krepko preveliki, da bi bili z majhnim zadovoljni! In to našo
prevelikost bi lahko celo izvažali, ko bi bile razmere na tržišču ugodnejše, seveda.
Tako pa – se bojim, da ima vsako okolje dovolj lastnih bebcev, da bi naše
kupovalo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar