Tega, da - ko podajajo pesmi z besedili, ki o žalosti govorijo...
kako, za vraga, gredo takšna besedila vkup z melodijami na-poskok, letečimi, hitečimi, in - čemu, za vraga, se derejo, namesto da bi peli?! Žalost ne kriči, to počne jeza!
Pa da ne bo nesporazuma: vse je moč pojasniti, slej ko prej, tudi to. Z bebavostjo. Zadošča.
P.S.
Je tudi mene, nekoč, nekdo skušal učiti, kako naj svoja čutenja izkazujem, ko mi je govoril (ob besedilu o ženski-ki-je-zapustila-nekoga), da moram bolj energično, glasno peti (ker naj bi, po njegovem, jezo izražal...), jaz pa sem ga zaman prepričeval, da iz besedila govori žalost, zgolj žalost, in nič več.
Ni komentarjev:
Objavite komentar